Zakaj ne kuriti na prostem?

Dim je vzrok za številne srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, raka, poveča pa tudi tveganje za smrt novorojenčkov. Zrak je najbolj onesnažen v času kurilne sezone – zakaj bi ga onesnaževali tudi takrat, ko to ni potrebno?

S kurjenjem na prostem bremenimo zunanji zrak z emisijami delcev PM10 in drugimi toksičnimi snovmi, ki so za zdravje škodljivi. Še posebej se to zgodi, če so snovi, ki jih zakurimo mokre oziroma, če zakurimo snovi, ki zaradi različnih vzrokov ne zgorevajo, temveč tlijo. S svojim početjem zadimimo cele doline in naselja - ali res ne pomislimo na druge, ko zakurimo ogenj?

Požarna nevarnost

S kurjenjem v suši in vetru spravljamo v nevarnost sebe in druge.

Občutljivost okolja na požiganje

S požiganjem grmičevja in stare trave uničujemo življenjski prostor male divjadi in ptic. Na požganih območjih ne rastejo več občutljive in redke rastline. Pestrost in kvaliteta trav na travnikih se slabša. Ogenj uniči številne mikroorganizme, ki delajo humus in izboljšujejo prst.

Če ne smem kuriti na prostem, kaj pa lahko storim?

Rezje, veje in druge trše odpadke zmeljemo v drobilniku vej in sekance odložimo na kompost (drobilniki so že cenovno dostopni). Če uporabljamo štedilnik in centralno peč na drva, dračje narežemo na manjše kose, jih povežemo v butarice in pokurimo v kurilni sezoni.

Kompostirajmo, zaorjimo

Kaj? Listje, travo, stebla, korenine, krompirjevko. Zakaj? Ker se organske snovi spremenijo v gnojilo, ki ga primešamo zemlji na vrtu in ker s tem posnemamo naravo.