Zgodba dveh dobrih sosedov: Kulturna dediščina na slovensko-hrvaški način

Dve mesti, vsako na svoji strani slovensko-hrvaške meje, pišeta novo zgodbo turistične ponudbe v Sloveniji in na Hrvaškem. Črnomelj in Jastrebarsko sta kot dobra soseda zavihala rokave in zloščila vse turistične bisere, na katerih se je v dolgih letih nabral prah. Zdaj se v vsem svojem sijaju predstavljajo obiskovalcem, ki komaj čakajo, da bodo lahko začeli pohajkovati po mestnih ulicah in raziskovati kulturno dediščino obeh obmejnih mest.

Nov turistični projekt Jastrebarskega in Črnomlja z zanimivim imenom kulTura dokazuje, da so meje le črte na zemljevidu in se jih s sodelovanjem lahko zabriše. S povezovanjem številnih turističnih točk v zanimivo turistično pot želijo obiskovalce prepričati, da sta ti dve mesti vredni postanka.

Vse več je projektov, ki temeljijo na meddržavnem sodelovanju in se sofinancirajo s sredstvi Evropske unije. Med njimi je tudi projekt kulTura s sloganom Tudi dediščina Jaske in Črnomlja je lahko "kul". Za vse. Nastal je kot rezultat povezovanja kulturne dediščine dveh krajev na slovensko-hrvaški meji: občine Črnomelj in mesta Jastrebarsko.

Projekt kulTura je navdih našel v dejstvu, da je ob slovensko-hrvaški meji več kot 50 manjših zgodovinskih mest, za katera je značilna bogata kulturna dediščina z velikim potencialom za privabljanje gostov, tako domačih kot tujih.

Eden izmed takšnih mest je Črnomelj, ki se je skupaj z Jasko odločil za promocijo obstoječe kulturne dediščine v skladu s turističnimi trendi, da bi dosegel večjo obiskanost in populariziral velikokrat po krivici nezanimivo čezmejno območje. V sklopu projekta se je oblikoval nov turistični produkt kulTura, ki združuje kulturne znamenitosti in bogato lokalno ponudbo v sodelovanju s številnimi partnerji: Turistično skupnostjo mestne občine Jastrebarsko, Fakultetama za elektrotehniko in arhitekturo Univerze v Ljubljani, Razvojno informacijskim centrom Bela krajina, Mednarodno univerzo Libertas in štirimi pridruženimi partnerji.

Okvir za tovrstno čezmejno sodelovanje Slovenije in Hrvaške predstavlja program Interreg VA Slovenija - Hrvaška v finančni perspektivi od 2014 do 2020.

Črnomelj: 15 kulturnih znamenitostih na sotočju Lahinje in Dobličice

Mestna muzejska zbirka Črnomelj je stalna muzejska razstava, ki se osredotoča na zgodovino kraja in okolice, vključno z njegovimi prebivalci, in najbolje pripoveduje zgodbo o bogati tritisočletni zgodovini kraja v srcu Bele krajine. Stavba muzeja je tudi rojstna hiša slovenskega pesnika in pisatelja Mirana Jarca.

Župnišče in Pastoralni center: Župnišče je osrednja stavba vzhodnega dela mesta, ki je svojo današnjo podobo dobila leta 1808. Je dom razstave Mesto pod mestom, v sklopu katere se lahko si ogledate edinstveno prezentacijo pod steklenimi tlemi ostanka zidin iz obdobja pozne antike, s konca 14. oz. začetka 15. stoletja, ter ostanke srednjeveškega obzidja Črnomlja. Pastoralni center je bil odprt leta 1998, ko so na lokaciji sredi starega mestnega jedra opravili arheološka izkopavanja.

Cerkev Svetega Duha (s poznoantičnim obzidjem) je v železni dobi predstavljala sam rob naselbine, v pozni antiki pa je bila tukaj zgrajena cerkev, to pričujeta ohranjena cerkvena apsida in poznoantični mozaik Oglejskega tipa iz 4. oziroma 5. st., ki je eden še redkih ohranjenih. V srednjem veku je imela vlogo obrambne utrdbe na jugovzhodu mesta, v 15. stoletju pa se je razvila v sedanjo cerkev.

Podstrešje cerkve je eno najpomembnejših poletnih zatočišč dveh porodniških kolonij netopirjev velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev v Sloveniji. Najbolj zanimive trenutke v življenju netopirjev – ko breje samice osnujejo porodniško gručo, do skotitve mladičev in njihovega odraščanja – lahko od maja do septembra s pomočjo video kamere, nameščene na podstrešju, spremljate na zaslonu v cerkvi Sv. Duha.

Primožičeva hiša stoji na vogalu trga pri cerkvi Sv. Duha, posvečena je učiteljici in kulturni delavki Josipini Pepci Primožič, ki je svoje življenje posvetila poučevanju številnih generacij. Hiša, obnovljena v slogu tipičnih hiš s konca 19. stoletja, postavljena ob malem trgu, predstavlja bivališče nižjega sloja črnomaljskega meščanstva. V njej se odvijajo občasne razstave in delavnice domače in umetnostne obrti belokranjskih rokodelcev.

Korenova hiša je bila zgrajena v obdobju med letoma 1910 in 1913 v slogu art nouveau in je ena od zelo ambiciozno zgrajenih hiš v osrednji tržni ulici.

Sinkovičeva hiša krasi zahodno linijo osrednje mestne ulice, ulice Staneta Rozmana. Stoji nasproti župnijske cerkve in je vse do danes ohranila podobo z začetka 20. stoletja, ko je imela vlogo gostilne in mesarije.

Cerkev svetega Petra je prvič omenjena leta 1228 kot središče črnomaljske pražupnije. Leta 2018 so v notranjosti cerkve izdelali mozaik, ki prikazuje Jezusovo spremenjenje na gori, delo umetnikov iz Centra Aletti, pod vodstvom patra Marka Ivana Rupnika.

Stara šola, zgrajena konec 19. stoletja, je posebna zaradi ohranjenega kamnitega stopnišča, ki ga krasi najdaljši lestenec v Sloveniji, delo domačega akademskega kiparja Jožeta Vrščaja.

Komenda: Stavba je bila zgrajena v 14. stoletju, današnjo podobo pa je dobila po prezidavi leta 1655. Pozidana je bila kot gospodarsko središče črnomaljskih posesti cerkvenega nemškega viteškega reda.

Spomenik NOB na Gričku velja za enega najpomembnejših spomenikov v Beli krajini, nekoč znan pod imenom Komendski hrib. Posvečen je belokranjskim žrtvam fašističnega režima med drugo svetovno vojno. Arhitekturno kompozicijo v obliki gomile je zasnoval arhitekt Marko Župančič, sin belokranjskega pesnika Otona Župančiča. Reliefi z vojnimi prizori so delo kiparja Jakoba Savinška.

Sokolski dom je bil zgrajen leta 1925 po načrtih ljubljanskega graditelja Viljema Trea, obnovljen pa leta 1952 pod nadzorom arhitekta Branka Simčiča. Februarja 1944 je bilo v njej zasedanje SNOS-a (Slovenski narodnoosvobodilni svet).

Spomenik padlim borcem v 1. svetovni vojni vključuje imena 83 padlih Črnomaljcev v prvi svetovni vojni, ki so vdelana v ganljiv bronasti relief kiparja Franceta Goršeta Človek, glej!

Črnomaljski grad – Zakladnica je najmogočnejša stavba mestnega jedra. Začetki gradu segajo v konec12. stoletja. V klet je umeščena mestna zakladnica, kjer je za obiskovalce na enem mestu na inovativen način predstavljeno raznoliko bogastvo mesta, občine in Bele krajine.

Posojilnica je predstavnica ambicioznejše historicistične arhitekture z bogato členjenimi fasadami s konca 19. stoletja in pomembno sooblikuje glavni mestni trg.

Stoničev grad ni bil nikoli grad, je pa stavba imela poseben status svobodne hiše. Današnje poslopje od leta 1768 združuje tri samostojne zgradbe, ena od njih je bila mestni stolp. V celoto jih povezuje obok, velb nad ulico.

Kot trajni dosežek projekta za prebivalce in obiskovalce Črnomlja so v zgodovinskem mestnem jedru obnovili ulice in trg ter postavili stalno razstavo Zakladnica Črnomlja kot turistično vstopno točko v mesto.

Za zagotavljanje dostopnosti gibalno oviranim osebam je Občina Črnomelj s premičnimi klančinami zagotovila vstop v vse objekte na trasi kulTure.

Preverite tudi

zgodbo o Jastrebaskem

, ki je mesto prepovedane ljubezni med grofom in kmetico.