Zima je čas preje in tkanja

V preteklosti je bilo življenje ljudi v največji meri odvisno od letnih časov in vremena. V času kratkih dni in dolgih zimskih noči ni bilo večjih del na poljih ali v okolici kmetije. V tem času, se je postorilo vse tisto, za kar v poletju ni bilo časa. Popravilo se je poškodovano leseno orodje ali napravilo novo.

Med pomembnejša opravila, ki so terjala veliko natančnega dela štejemo prejo in tkanje platna. Materiali, predvsem lan in konoplja, pa tudi volna, so bili že pripravljeni na prejo. Preja je predstavljala pomemben gospodarski in družaben dogodek, ko so se žene in dekleta zbrale ob delu. V Beli krajini so temu dogodku rekli 'prelo'. Tudi 10 ali 15 predic se je tako zbralo v največjem prostoru v hiši, s seboj so prinesle kolovrate ali preslice in se lotile dela. Kolovrate so imele navadno le bogatejše družine. Družbo so jim delali tudi fantje, ki so v tem času izrezovali preslice in vretena ter jih podarjali svojim izvoljenkam. Večkrat se je vnel pravi boj, kateri bo izrezljal najlepše umetelen izdelek.

Na prelu se je tudi zabavalo, izmenjevalo novice, pelo in plesalo, tkale so se tudi ljubezni. S prejo je bilo ozko povezano tkalstvo, kar je naslednja faza obdelave materiala do končnega izdelka, platna. Belokranjski rojak Božo Račič, je leta 1951 zapisal, da je bilo celo še takrat v Beli krajini kar 345 krosen in okoli 400 tkalk. Že samo te številke povedo, kako pomembno opravilo je bilo tkanje, čeprav je bil to že čas močnega uvajanja industrijskih tkanin. Pridne in dela vajene predice in tkalke so lahko v eni zimi izdelale okoli 60m platna. Platno je bilo zelo dragocen izdelek, iz katerega so izdelali oblačila, brisače, posteljnino in ostale potrebščine v hiši. Platno je bilo namenjeno tudi prodaji in z njim so zaslužili še kako potreben denar.

Tkanje je v Beli krajini potekalo na različnih tkalskih orodjih. Najenostavnejše orodje je imenovano 'brdce', ki je služilo za izdelovanje trakov in pasov. 'Tara' je še eno osnovno orodje za tkanje. Približno 180cm visok in 90cm široko stojalo namenjeno tkanju in s pomočjo katerega so tkali 'pregače' t.j. predpasnike ter torbe. Statve, ki jim Belokranjci rečemo 'krosne' so bile takrat najmodernejše in za delo zelo zahtevno orodje za tkanje. Preja je potekala vse do 17. marca. Navadno je bil sv. Jedrt dan, ko so rekli, da je miš pregriznila nit in se je predenje nehalo. Tako so pospravili kolovrate v kraj, pričela so se namreč dela na prostem.