Življenjska povezanost mokrišč in ljudi

Svetovni dan mokrišč praznujemo vsako leto 2. februarja. Letošnja tema je namenjena razmisleku o pomenu mokrišč za blaginjo ljudi. Zdrava mokrišča predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne ter zdravje in dobro počutje ljudi.

Ljudje se že tisočletja naseljujejo v bližini mokrišč. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje hrane, vode, prevoz in rekreacijo. Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve (prehrana, pitna voda, blaženje vremenskih ekstremov, itd. ) v vrednosti 41,5 bilijona evrov letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende Združenih narodov 2030.

Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča in ta so tudi najpomembnejša gnezdišča, prezimovališča ali postajališča migratornih ptičev.

V Sloveniji mokrišča prekrivajo nekaj manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Mokrišča, ki so prepoznana kot mednarodno pomembna, so zaščitena z ramsarsko konvencijo, ki je prvi medvladni sporazum, s katerim se je mednarodna skupnost zavezala k varstvu, ohranjanju, obnovi in smotrni rabi mokrišč. V Sloveniji so na ta seznam uvrščene Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan.

Mokrišča v Krajinskem parku Kolpa se sicer ne morejo primerjati z prej omenjenimi, a vseeno igrajo pomembno vlogo tako v ohranjanju biotske raznovrstnosti kakor ohranjanju ugodnega vodnega režima. Pri nas gre predvsem za kale in večje mlake ter kraške izvire in bruhalnike. V preteklosti je bilo teh vodnih teles – mokrišč še veliko več, a so bila žal opuščena in zanemarjena, velikokrat celo spremenjena v odlagališča odpadkov. Njihovega pomena smo se ponovno zavedli šele pred leti in pričeli z oživljanji – ureditvami. Javni zavod Krajinski park Kolpa vsako leto obnovi nekatere med njimi ali jih celo vzpostavi povsem na nova. Zadnja najpomembnejša lanskoletna pridobitev so zagotovo kali v Prilozju. Potem ko smo opravljali izlov invazivnih tujerodnih vrst in obnovo obeh ribnikov smo v letu 2023 na deponiji blata uredili še pet kalov, ki bodo nudili zatočišče dvoživkam in avtohtonim želavam močvirskim sklednicam.

Tudi v letu 2024 nadaljujemo s podobnimi aktivnostmi in smo odprti za vse pobude krajanov, da nas opozorijo na opuščena vodna telesa, ki bi jih lahko uredili in jim vrnili njihovo prvotno funkcijo.