Črnomaljski planinci na Poreznu

V nedeljo, 17. aprila, smo se planinci PD Črnomelj podali v Cerkljansko hribovje in obiskali najvišji vrh hribovja, Porezen (1630m). V zgodnjih jutranjih urah se nas je v Črnomlju zbralo 39 pohodnikov, od tega 9 otrok. Odpeljali smo se proti Ljubljani, kjer se nam je pridružil še 40 član.

Z vožnjo smo nadaljevali proti Škofji Loki in skozi domačo vas skakalnega šampiona Petra Prevca prispeli v Davčo, kjer je bil pričetek naše poti. Davča je po površini največja slovenska vas, saj je sestavljena iz samotnih gorskih kmetij, ki stojijo vsaka na svojem bregu.

Na začetku poti nas je pričakalo oblačno vreme z zmernim vetrom. Pot nas je vodila skozi gozdove in travnike do grebena Medrce. Na grebenu smo vstopili v gosto meglo, ki je omejevala vidljivost na le nekaj metrov, zaradi česar smo bili vodniki skupino prisiljeni ohranjati strnjeno, da se nebi kdo izgubil. Po dveh urah hoje smo prispeli tik pod vrh Porezna, kje smo se okrepčali v koči Andreja Žvana – Borisa, ki je urejena v prostorih nekdanje Italijanske vojašnice. Rapalska meja, meja med Italijo in Jugoslavijo, je namreč med obema svetovnima vojnama potekala točno čez vrh Porezna. Ker je na vrhu pihal močan veter in je megla vidljivost zelo omejevala, se je le nekaj pohodnikov podalo na vrh Porezna, ki je od koče oddaljen le nekaj minut hoje.

Po počitku in okrepčilu smo pričeli z sestopom v smeri Petrovega Brda. Ob poti je bilo še nekaj zaplat snega, ki je veselja predstavljal najmlajšim.

Kljub majhnosti Slovenije smo v enem dnevu doživeli orkanski veter, meglo, sneg in ob povratku v Belo krajino toplo pomladno sonce z tisočerimi cvetovi vse okrog nas. Zadovoljni, veseli in rahlo utrujeni smo se v popoldanskih urah srečno vrnili domov.

Vsi, ki prebirate te vrstice in se sprašujete, kaj je lepega v hribih, da nas veliko tja zahaja tudi, ko ni najlepše vreme, pridite, pridružite se veseli družbi planincev in planink in mogoče boste odkrili odgovor na vprašanje, zakaj.