Marko Vardjan pripravljen na Želvo

Kako zelo se je priljubljenost mešanih borilnih športov (MMA) v zadnjem obdobju poveč(ev)ala tudi v Sloveniji, ve veliko povedati Zlatko Mahić. Kot organizator spektaklov World Freefight Challenge (WFC) je od blizu spremljal, kako je na južni strani Alp v dvanajstih letih zraslo vsesplošno zanimanje za dvoboje, v katerih skorajda ni omejitev, saj so dovoljeni tako rekoč vsi meti, prijemi in udarci. Zaradi tega sodnik med oba borca poseže sila redko; največkrat tedaj, ko eden od njiju ni več sposoben tekmecu nuditi pravega odpora.

»Ko sem leta 2006 v Kopru organiziral premierno prireditev WFC, ki sem jo predstavljal kot dvoboj med Evropo in Brazilijo, nisem imel (še) nobenega slovenskega borca. Medtem se je zgodba močno spremenila in še sam sem presenečen nad tem, koliko mladih fantov se zdaj pri nas že ukvarja z mešanimi borilnimi športi,« je Mahić napovedal že 22. spektakel WFC: Pitbull.si, ki bo prihodnjo soboto v ljubljanski dvorani Tivoli (z začetkom ob 20. uri), v kateri bodo gledalci videli deset obračunov – devet v MMA in enega po pravilih K1.

Kot borbo, ki najbolj razvnema strasti domačih ljubiteljev borilnih športov, je Zlatko izpostavil dvoboj v velterski kategoriji (do 77 kilogramov) med Ljubljančanom Bojanom Kosednarjem (10 zmag, 11 porazov) in Belokranjcem Markom Vardjanom (pet zmag, trije porazi). Medtem ko 34-letnega Kosednarja oziroma Želvo, kakor se glasi njegov vzdevek, ni treba posebej predstavljati, pa je šest let mlajši tekmec iz Velikega Nerajca pri Dragatušu – vsaj v medijih – še precej nepopisan list. Zanimivo, da je ta obračun prav Vardjan predlagal Mahiću.

Pripravljen na vse

»Bojan je vsekakor veliko ime slovenskega MMA. Spremljal sem ga že kot mulec, ko je bil še eden od mojih vzornikov,« nam je zaupal 187 centimetrov visoki Belokranjec, ki se je nad borilnimi športi navdušil že pri dobrih enajstih letih med gledanjem asov, kot so Hrvat Mirko Filipović, Rus Fjodor Jemeljanenko in drugi. »Najprej sem se vpisal v ju-jitsu in karate, nato pa sem dve leti igral nogomet in spoznal, da ta ni zame. K borilnim športom sem se vrnil tudi zaradi starejšega brata Martina, ki me je ves čas spodbujal, na žalost pa se je leta 2003 tragično ponesrečil v prometni nesreči,« se je žalostnega dogodka spomnil Vardjan, ki je svoja obzorja nato širil v kikboksu in tajskem boksu. Da bi se izpopolnil še v MMA, se je leta 2010 preselil v Ljubljano.

»Sprva sem vadil v Combat Academyju pri Rudolfu Pavlinu, zatem v Black Boxu, zatem pa sem se odločil za prelomnico in začel vsako veščino vaditi posebej – ju-jitsu pod vodstvom Carlosa Maie, tajski boks z Juretom Cesarjem in Samom Petjetom, nad mojo telesno pripravljenostjo pa bedi kondicijski trener Anže Jert. Odkar sodelujem z njimi, sem zelo napredoval,« je pojasnil Belokranjec, ki verjame, da lahko premaga Želvo. »Mislim, da je napočil moj čas. Po mojem sem od njega boljši tako v borbi stoje kot na tleh, pripravljen sem na vse!« je samozavestno napovedal Vardjan.

Srednješolski prvak

Optimizma ne primanjkuje niti Kosednarju, ki je že napovedal, da se bo predstavil v tako dobri podobi kot že dolgo ne, morda celo v najboljši nasploh. »Na treningih sem izjemno učinkovit, sem hitrejši in lažji, tudi tehnično bolje podkovan kot Marko. Zato verjamem, da bom zmagal, vendar tega ne morem trditi z gotovostjo. V tem športu ne boste videli nekoga, ki bi zmagal petdesetkrat zapored, kot je to Floydu Mayweatherju uspelo v boksu, to je v MMA pravzaprav nemogoče. Skoraj vsak lahko premaga vsakogar, vsakdo ima namreč po dva para rok in nog,« je poudaril izkušeni Ljubljančan in pribil, da Vardjana spoštuje že zato, ker se upa boriti z njim. Takšnih namreč v Sloveniji ni veliko!

»Marko je za glavo večji od mene, menim, da bo trd oreh, toda sam sem v vrhunski formi. Od 20 dvobojev z njim bi jih zagotovo dobil 19,« je prepričan Želva, ki izhaja iz juda, v katerem je bil srednješolski državni prvak in član slovenske kadetske reprezentance (skupaj s poznejšima olimpijcema Matjažem Cerajem in Sašem Jerebom). »Judu, ki je naš najuspešnejši borilni šport, sem izjemno hvaležen, dal mi je ogromno,« je še dejal Kosednar, ki samozavest črpa tudi iz zmage nad brazilskim asom Fabriciem Nascimentom izpred desetih let. »To je še vedno največji skalp katerega koli slovenskega borca v MMA!«