Rok Štrucl: Nikoli ne reci nikoli!

Na spletni strani Fight Madness smo zasledili pogovor z belokranjskim borcem Rokom Štruclom, katerega avtor je Žiga Knuplež:

Živjo Rok, že kar nekaj časa je minilo od tvojega zadnjega nastopa v ringu, s čim se trenutno ukvarjaš oz. kaj počneš ?
Najprej en lep pozdrav vsem bralcem vašega portala. Res je, kmalu bodo minili dve leti odkar nisem stopil v ring. V tem času se ni veliko spremenilo, samo treningi so postali rekreativni.

Ali se še ukvarjaš z K1 oz. Muay Thai v prostem času ?
Seveda, Muay Thai je še vedno del mojega življenja. Trenutno treniram v klubu Nak muay v Ivančni Gorici, ki ga vodi moj dober prijatelj Franci Grajš.

Če se vrnemo nekoliko nazaj, ko si se profesionalno intenzivno ukvarjal z K1, kateri je bil tvoj najtežji trenutek v karieri ter kateri najsrečnejši?
Moj najsrečnejši trenutek je bil na Češkem, ko sem na eventu v Pragi v 3. rundi uspaval Luboša Raušera. Prvi dve rundi je imel veliko točkovno prednost. Sodnik mi je dvakrat štel in v 3. rundi mi je uspel veliki ˝comeback˝. V tej borbi je šlo za neke vrste kvalifikacije za nastop na Tatneft cupu v Rusiji, kjer sem kasneje tudi nastopil. Prav v Rusiji sem doživel ˝črn˝ trenutek v karieri, katerI je bil začetek konca moje profesionalne športne poti. Borbo sem oddelal odlično, ampak je bilo premalo za zmago. Še danes, ko pogledam to borbo imam solzne oči, ker mi je res čisto malo zmanjkalo do zmage in uvrstitve v naslednji krog tekmovanja. Po tej borbi je šlo vse samo še navzdol.

Boril si se na največjih evropskih ringih za organizacije kot so WFC, FFC, Tatneft ipd. Kakšni so občutki, ko se boriš na tako velikih eventih ?
Občutki so fenomenalni, ne glede na ves trud, ki sem ga vložil sem živel svoje sanje. Vse v povezavi s temi dogodki je bila res lepa izkušnja. Spoznal sem veliko novih ljudi, doživel veliko lepih stvari ne glede na izid borbe, tudi pot na vsa ta tekmovanja je bila zanimiva izkušnja. Če bi moral še enkrat čez vse to nebi okleval niti za trenutek.

Katera od tvojih borb se ti je zaradi takšnega ali drugačnega razloga še posebej vtisnila v spomin ?
Velikokrat pomislim na dogodke v Uzbekistanu, ko smo se skupaj z reprezentantoma SZTB (Franci Grajš in Tadej Toplak) udeležili IFMA svetovnega amaterskega prvenstva v Muay Thaiu. Tam sem dobil virozo, oziromazbolela je vsa naša ekipa. Tudi ostale reprezentance so imele enake težave. Na koncu sem bil tako slaboten, da so me zaradi dehidracije odpeljali v bolnišnico v Taškentu. In tam se je vse začelo… velikokrat, ko se kdo pritožuje čez slovensko zdravstvo se spomnim prizora iz tamkajšne bolnišnice. Tam sem dobil reakcijo na zdravila, ki sem jih prejel. To je bila izkušnja ob kateri še danes dobim kurjo polt. Vse ostalo je bilo res lepo doživetje, ki mi bo za vedno ostalo v lepem spominu.

Na WFC 16 si se pomeril z legendarnim Bobom Sappom. So bili občutki pred to borbo kaj drugačni od ostalih borb? Si zaradi te borbe dobil kakšne dodatne ponudbe, ki jih drugače nebi ?
Joj Bob Sapp! Še danes poslušam zgodbe o tej borbi. V službi, delam namreč kot varnostnik v diskotekah, na različnih prireditvah,… vedno se ponavlja isto vprašanje: ˝Samo tisto s Sappom je bilo zmenjeno, a ne?˝, če ne direktno pa tekom pogovora. Večkrat imam občutek, kot da me ljudje poznajo samo po tej borbi. Sčasoma sem ugotovil, da je najbolje, odgovoriti v istem slogu. In odgovor je: ˝Seveda, še danes jaz, oče in stari oče plačujemo kredit s katerim smo plačali Bobu predajo borbe.˝ Temu sledi začudenje ali smeh in se tema zaključi. Ko je prišlo v javnost, da bom imel borbo z Bobom Sappom se ponudbe deževale z vseh strani. Nekatere so bile tudi realizirane, veliko njih pa tudi ne. Pred najino borbo je imel Sapp serijo 10 ali 20 porazov. Moj največji strah je bil, da bom izgubil proti njemu. To bibila res sramota zame, zato sem se res trudil na treningih. Nažalost se je borba končala kot večina njegovih v tistih časih.

Kdaj in zakaj si se odločil, da se boš ukvarjal z borlinimi športi, ter če bi še enkrat izbiral ali bi izbral isto ?
Moj oče in brat sta trenirala klasični Ju-jitsu. Tudi sam sem si ogledal trening, a me ni navdušilo. Do takrat sem treniral nogomet pri NK Bela krajina, kjer nisem bil uspešen. Kot 16 letni najstnik sem si želel trenirati Kickbox ali Muay Thai. Takrat je bil moj vzornik, Mirko CC Filipovič na vrhuncu svoje kariere. V Črnomlju se je odprl klub tajskega boksa pod vodstvom Danijela Zorca, ki me je navdušil. Od prvega dne sem imel tekmovalne ambicije.Po nekaj mesecih treninga nas je obiskal oče Muay Thaia v Sloveniji, Iztok Vorkapič. Ponudil mi je borbo na prihajajočem dogodku, katero sem z navdušenjem sprejel in zmagal.

Treniral si tudi v Ameriki. S kom vse si treniral in kako se treningi tam razlikujejo od treningov pri nas ?
Amerika je bila lepa izkušnja, že dvorana me je impresionirala. Imajo vse na enem mestu, fitnes, rokoborbo, Brazilski ju-jitsu, Muay thai, dve kletki, savno, trgovino z oblačili in športnimi pripomočki tertrenerje in sparing partnerje iz različnih delov sveta. Vsi pogoji za vrhunske rezultate so tam zagotovljeni. Povabili so me na trening camp z Bigfoodom v ATT, saj se je takrat pripravljal na borbo s Cainom Velasquezom. Treniral sem tudi z Mark Huntom, Hectorjem Lombardom, Mirsatom Bektićem.

Kakšen je bil razlog, da si se odločil, da se s tem prenehaš ukvarjati profesionalno ?
Kot sem že povedal, se je z borbo v Rusiji začel˝črni niz˝ mojih štirih zaporednih porazov. Med tem sem dobil poškodbo gležnja, katerega sanacija je trajala dlje časa. Po borbi z Elmirjem Mehićem na FFCju v Ljubljani sem spoznal, da so me borci, katere bi moral premagati, prerasli oz. prehiteli. Zavedal sem se, da je potrebna velika sprememba v kolikor si želim vrniti na zmagovalno pot. Po razmisleku sem spoznal, da si je ne morem privoščiti.

Za seboj imaš uspešno kariero ter veliko bogatih izkušenj, te lahko vidimo kdaj v vlogi trenerja ?
Ne, v vlogi trenerja se nisem videl nikoli.

Ali lahko Roka Štrucla še kdaj pričakujemo v ringu ?
Nikoli ne reci nikoli, ampak za kaj takega so možnosti zelo majhne.

Tvoje sporočilo vsem za konec ?
Rad bi se zahvalil vsem, ki so me podprli na moji športni poti in vsem, ki so mojim uspehom na kakršen koli način pripomogli.
Hvala portalu Fight madness za intervju."