Lube volitve!

Volitve so praznik demokracije. To je pravica in dolžnost polnoletnih državljanov, ko razumni ljudje nagradijo ali kaznujejo dosežke politikov.

Ti razumni ljudje tudi ne dovolijo, da bi drugi odločali namesto njih, saj se s tem, če ne gredo na volitve, zgodi ravno to. Argument, češ da moj glas je tako ali tako majhen in nepomemben, je nespameten, saj vsak glas šteje. In če svojega glasu ne oddamo, je s tem glas nekoga drugega, s katerim se mogoče sploh ne strinjamo, močnejši.

Ravno tako je nesmiseln argument, češ da so vsi politiki enaki in je vseeno, koga se voli, saj politika deluje enako, ne glede na to, kdo je na oblasti ter se ne da nič spremeniti. Vsi politiki, kot tudi vsi ljudje, niso enaki. Eni so sposobnejši, znajo bolje analizirati probleme, so pravičnejši in imajo vizijo, kako državo popeljati v sodobnejšo in bolj pravično skupnost. Naša naloga je, da jih kot take prepoznamo in potem volimo. Prepoznamo jih po argumentih, ki jih zagovarjajo pri vprašanjih urejanja medsebojnih odnosov državljanov. Le ti argumenti štejejo, ne pa razgaljanje zasebnih zadev in blatenje političnih konkurentov, ki se jih tako spreminja v nasprotnike in celo sovražnike.

Neprimeren dialog, sovražni govor in s tem ustvarjanje sovražnikov je nasploh lastnost ljudi, ki nimajo vizije skupne prihodnosti, pač pa prihodnosti, v kateri bodo oni vse obvladovali. Za takšne politike je značilno, da ljudi najprej sprejo med seboj, z namenom da bi jim potem z lahkoto in brez problemov vladali. To opisuje rek »deli in vladaj«, ki izhaja iz latinskega reka »divide et impera«. Beseda »deli« ne izhaja iz »deliti bombončke«, pač pa razdeliti ljudi med seboj, narediti razkol med njimi.

Z razkolom je prvi začel Mahnič v 19. stoletju, ko je začel Slovence deliti na prave in neprave ter slednje označil za nevredne slovenstva, kar je obsodila vsa takratna kulturna in umetniška sredina.

Tudi sodobni čas teh delitev ni presegel, saj se zadnja leta vse bolj delimo na leve in desne, naše in vaše. Takšni politiki »delitev ljudi na…« bomo volivci na volitvah izstavili račun v čim manjšem številu glasov.

Določeni politiki v Sloveniji veliko govorijo o komunistični preteklosti, v kateri je vladalo enopartijsko enoumje – vse veje oblasti z mediji vred, vsa vodilna mesta v vseh organizacijah je obvladovala ena stranka. Zakaj toliko govorijo o preteklosti izpred trideset let in več, je odgovor na dlani: to je manever metanja peska v oči. Kot da smo volivci tako naivni, da ne opazimo, kako se ravno ti politiki polaščajo vseh vej oblasti z mediji vred in vseh vodilnih mest v državnih organizacijah ter tako državljane rinejo v podoben sistem iz katerega smo pred tridesetimi leti pobegnili. Ti politiki spuščajo meglo tudi zaradi tega, da ne bi volivci ugotovili, kako so nesposobni in nimajo vizije za prihodnost države in blaginjo državljanov. Tudi takšnim politikom bomo volivci na volitvah izstavili račun v čim manjšem številu glasov.

Nekateri politiki in stranke ne priznavajo delitev med vejami oblasti; le-te se delijo na zakonodajno (parlament), izvršno (vlada) in sodno oblast. Kot četrto vejo oblasti lahko smatramo medije, ki pišejo, komentirajo, kritizirajo in razgaljajo dejanja prvih treh vej oblasti. Ti politiki smatrajo, da ko so oni na oblasti, so tudi vse te štiri veje oblasti njihove, in lahko po mili volji nastavljajo povsod svoje kadre. Kar seveda ohromi demokracijo in država drsi v enoumje, kot pri »orbanizmu«, kar lahko vodi v še hujši »putinizem«. Takšni politiki bomo volivci na volitvah izstavili račun v čim manjšem številu glasov.

Določena politika celo zahteva, da morajo biti kadri v instituciji, recimo v javni radioteleviziji, svetovno nazorsko uravnoteženi. Kar je zelo sporno, saj recimo moj svetovni nazor nobenega nima kaj zanimati, ker je to moja osebna zadeva. Tudi mene ne zanima, kakšnega svetovnega nazora je moj sodelavec ali novinar na javni televiziji. Zanima me samo, ali je strokovno dober ali ne. Ali bi potem morali v vseh državnih institucijah uravnotežiti kadre po svetovnem nazoru? Tudi v podjetjih v pretežno državni lasti? Uravnotežiti po katerem svetovnem nazoru: naprednem nazoru, plemenitem, zastarelem, svobodomiselnem, meščanskem, idealističnem, krščanskem, marksističnem, znanstvenem, humanističnem, estetskem, filozofskem nazoru? Konkretno pri javni RTV se takšno politično vmešavanje v novinarsko stroko odraža v vse manjši gledanosti, saj oddaje vodijo slabši novinarji, oziroma takšni, ki se udinjajo določeni politiki in so pristranski, medtem ko so udarne, sposobne in kritične novinarje utišali. Takšni politiki bomo volivci na volitvah izstavili račun v čim manjšem številu glasov.

Zakaj naj bi politična stranka imela svoj časopis, televizijo ali internetni časopis, internetni medij? Seveda zato da bi svoje poglede predstavila ljudem, kar ni sporno, dokler je financiranje tega transparentno. In dokler je nivo komuniciranja na profesionalni novinarski ravni. Samo ena stranka pri nas ima s svojimi približno 40-timi mediji pokrito celo državo in vse oblike medijskega sporočanja. Vendar so njeni novinarji predvsem v funkciji povzdigovanja dotične stranke in kritiziranja političnih nasprotnikov; vse to pa je hkrati na novinarsko zelo nizkem nivoju in dosega včasih celo sovražni govor. Takšni stranki bomo volivci na volitvah izstavili račun v čim manjšem številu glasov.

Nekateri politiki uporabljajo za očrnitev nasprotnikov argumente iz prejšnjega sistema. Na primer, da je imel nekdo previsoko plačo v državnem sektorju. Saj je res, da je bil direktor uspešne multinacionalke, vendar pa tako velika plača ni higienična, saj gre vendarle za državno podjetje. V resnici gre samo za zavist in ostanke socialističnega razmišljanja. Pred tridesetimi leti smo se odločili za kapitalizem. Nobeden ne postavlja pod vprašaj plačo direktorja multinacionalke, ki je v privatni lasti. Zakaj bi moral imeti direktor državnega podjetja slabšo plačo od primerljivega podjetja v privatni lasti? Zato, da bo potem v državnih podjetjih slabši kader in bomo lahko bistroumno ugotovili, kako je privatni sektor uspešnejši?! Ali zaradi tega, ker se v državnih podjetjih po »socialistično« kadre nastavlja po pripadnosti stranki in ne sposobnosti? Takšni »socialistični« politiki bomo volivci na volitvah izstavili račun v čim manjšem številu glasov.

Politika zadnjih dveh let je Slovenijo osmešila tako v Evropi kot v svetu. Država, ki je pred tridesetimi leti veliko obetala, je zdaj zdrsnila med države vzhodne Evrope. Ta politika pa se ne zna dostojno obnašati samo pred svetom in Evropo, pač pa ne zna spoštljivo komunicirati niti z lastnimi državljani, kar je vodilo v najslabše rezultate na svetu v boju proti epidemiji. Takšni politiki bomo volivci na volitvah izstavili račun v čim manjšem številu glasov.

Seveda so to razumni argumenti, ki bi morali volivca voditi pri izbiri. Vendar pri marsikomu argumenti ne veljajo, ker se odloča na podlagi tega, kateri skupnosti pripada, ki mu narekuje način razmišljanja in odločanja. To so večinoma tisti, ki se tudi sicer sklicujejo na lastni razum in govorijo, da niso ovce, tako kot so drugi. In nasedajo leporečenju in čustvom, ne da bi preverili dejanja in rezultate, ki so zelo zgovorni. In se ne odločajo za državo blaginje za vse, ampak za državo redkih bogatašev med večino revežev, kamor nas vodijo nesposobni politiki.

Zato pa, lubi državljani, vsi na volitve!