Ta teden imam norišnico. V službi je pol firme na dopustu in popoldan bi rad naredil čim več v stanovanju. Spim po štiri ure na noč, kar je zame definitivno premalo. Danes zgleda da ne bo nič drugače. Mislil sem da sploh ne bom imel o čem pisat v tedenskem blogu, dokler me ena stvar ni tako razjezila, da je ne morem zadržati zase.

Komur ni škoda časa brati mojih blogov je morda prebral tudi tistega o notranjih vratih. Iskali smo jih pri vseh možnih ponudnikih in na koncu ugotovili, da ni druge kot da jih damo delati po naročilu. To smo tudi naredili in na koncu se niti nismo odločili za najcenejšo ponudbo. Zakaj ne? Zato ker smo verjeli, da bodo malenkost dražja vrata tudi malenkost boljša.

Jok brate.

V glavnem vrata niso to kar bi morala biti. V bistvu jim ne manjka dosti, ampak že na daleč se vidi da nekaj ne štima. Podboji niso enake barve kot krila. Čim sem to omenil mojstru je skočil v zrak, da zame ni nič dobro in da se me ne da zadovoljiti. To je rekel zato, ker mu nisem prigovoril prvič.

Ne vem zakaj je mojstrom tako težko priznati napako. Takoj skočijo v bran in trdijo, da se boljše ne da narediti. Jaz nisem noben mojster in točno vem kaj se da narediti in kaj ne. Zato mi grejo take izjave zelo na živce. Raje naj povejo, da oni ne znajo bolje in ne da vse mojstre tunkajo s sabo.

Je rekel da je barva iz iste kante in da je nemogoče, da odtenek ne bi bil enak. Ampak jaz sem sin od avtoličara in take fore pri meni ne palijo. To sem mu že vnaprej povedal, vendar ni pomagalo nič. Verjamem, da je barva iz iste kante, ampak težava ni v materialu temveč v debelini nanosa. Mojster je na nekatere dele nanesel več slojev barve in na druge manj. Ker so vrata bela in je bela barva slabo pokrivna, se to zdaj opazi že na daleč.

Ampak mojster tega ni hotel slišati in še kar je trdil, da je barva iz iste kante. Najbolj zanimivo pa je kako hočejo nekateri obrniti krivdo. Ni kriv on, ker je slabo pobarval vrata, ampak sem kriv jaz, ker nisem zadovoljen s slabo pobarvanimi vrati.

Svašta.

V bistvu sem bil vedno skeptičen glede tega, da mizarji sami barvajo svoje izdelke. To je popolnoma drugačno delo in zahteva drugačne veščine kot delo z lesom. Tako kot odličen ličar ne zna narediti vrhunske mize po mojem mnenju tudi odličen mizar ne more vrhunsko pobarvati večjih izdelkov. Kljub temu pa verjamem da obstajajo dobri mizarji, ki znajo dobro barvati.

Najslabše pa je, da je ta isti mojster prigovarjal čez našo najljubšo trgovino IKEO. Govoril je kako je njihovo pohištvo slabo in se zgražal, kako so ljudje neumni, da sploh tam kupujejo. Vso pohištvo v našem stanovanju je iz IKEE. Do sedaj smo reklamirali samo eno polico, ki je bila spraskana med transportom. Zamenjali so nam jo brez kakršnekoli slabe volje.

Jaz verjamem, da je mojster dober in da se mu je zgodila napaka. Vsem se dogajajo napake, meni tudi večkrat na dan. Ampak jaz sem svojo napako še vedno priznal in tudi prevzel krivdo ter posledice. Morda je malo preveč naivno od mene, da enako pričakujem od drugih.

V takšnih primerih se začnem spraševati, če sem morda res preveč zahteven in imam previsoke kriterije. Kakorkoli obrnemo, je dejstvo, da takšne napake mene motijo in si jih sam nikoli ne bi privoščil. Če napak ne bo odpravil mojster jih bom odpravil sam. Ne vem še kako, ampak jih bom. Se mi pa zdi neumno popravljati vrata, ki konec koncev sploh niso bila poceni.

Kaj bi vi naredili na mojem mestu? Bi bili tiho in mojstru plačali, ali bi mu kaj rekli in izrazili svoje nezadovoljsto. Z mojstrom nisva dokončala pogovora. Jutri pride še enkrat in prav zanima me kakšno bo njegovo razpoloženje po prespani noči. Upam, da boljši in bolj razumen kot danes.

Če pa še eno pisne čez IKEO, mu pa naštejem vse po vrsti.