Parkirati ali ne parkirati? Je to zdaj vprašanje?

Verjetno smo si občani enotni, da so parkirišča v zadnjem času zelo pomembna v vseh pogledih; za trgovce in kupce, za gostince in njihove goste, za uslužbence in njihove stranke, pa za obiskovalce javnih prireditev, športnih dogodkov itd …

Večina bi se nas rada pripeljala čisto do vhoda objekta v katerega smo namenjeni, če ne celo v samo avlo ali vežo. Pa čeprav vemo, da to ne gre. Jasno nam je tudi, da hoja ali kolesarjenje koristita zdravju in da je vožnja čisto nasprotje temu, pa še strošek predstavlja.

Včasih pač ne gre drugače. Če bi bil človek sam (beri - ta, ki vozi avto), bi mogoče še šlo, z družino in kupom obveznosti pa je to misija nemogoče, še toliko bolj, če si od centra dogajanja oddaljen par minut vožnje. Kar seveda ni veliko, dokler se dejavnosti ne vrstijo po nekem v nulo tempiranem urniku. Tukaj je glasbena šola, tečaj jahanja, verouk, odbojka, hip-hop, pozno zvečer še vaja orkestra … Ponavadi so to dejavnosti enega družinskega člana, če je tudi druga sestra ali brat podobno naravnan je to že cel projekt.

Med vožnjo enega in drugega ponavadi ni časa za kakšen obisk trgovine (razen če je »dežuren« moški del družine – voziček, pogled na listek, nabereš napisano, blagajna in listek v žep - »just in case«, če pade očitek, da si kaj pozabil. V takšnem primeru nabave je še nekaj viška cajta). Da bi se vmes odpeljal domov tudi ni smiselno, saj bi se moral takoj ob dotiku vhodnih vrat že odpraviti na novo taksiranje. Torej parkiraš. Nekje. Vseeno kje, samo, da je dovolj blizu točki prevzema paketa. Malo čekiraš telefon, poslušaš radio in… evo, gremo dalje.

Seveda dejavnosti naših otrok potekajo predvsem popoldne, takrat je parkiranje tudi brezplačno.

Torej, v mestnem jedru potrebujemo parkirišče. Ne takšno, da bi avto po ves dan razstavljali na ogled mimoidočim, ampak, da opravimo s takšnimi prevozi in kratkimi postanki, obiskom trgovine, frizerja in seveda še za kakšno kavo mora ostati časa. Domača občina ima toliko posluha, da je prvih 60 minut parkiranja brezplačno. Pošteno!

Do težav pride, če označite brezplačnih 60 minut ali pa celo doplačate kakšno uro ali dve (v času med 7. in 15. uro je to obvezno), čas parkiranja pa prekoračite. Takrat dobite kazen. Zato, ker ste npr. plačali 60 minut, vaš jekleni konjiček pa je na parkirišču celih 10 minut več. Kazen! Ni pošteno!

V mestu, ki ni tako daleč od našega kraja velja drugačno pravilo. Tudi tam dobiš opozorilo redarja, s tem opozorilom in listkom, ki si ga položil na armaturno ploščo ob parkiranju se zapelješ na komunalo, kjer ti obračunajo prekoračitev parkiranja v minutah. Torej, za lažji izračun bomo parkiranje v Črnomlju prekoračili za 30 minut in tako doplačali 50 centov (ena ura parkiranja stane 1€). Ta kraj je do svojih občanov prijazen, zato jim je to omogočil.

Sam menim, da je parkirišče ob črnomaljskem gradu degradiralo sam grad in tudi mestno jedro. Dokaz za to je bil letošnji festival Črnfest, ki je dobesedno brez omembe vrednih sredstev samo s pravimi idejami in domislicami dal naslutiti potencial platoja ob in predvsem izza gradu.

Parkirišče izza gostišča Suhi most je v dopoldanskem času rezervirano za uslužbence sodišča.

Ostala parkirna mesta v okolici gradu so namenjena stanovalcem (z dovolilnico), občanom, ki kupijo dovolilnico za parkiranje, ampak nimajo rezerviranega parkirnega mesta in pa vsem, ki si s kovanci zakupijo svoj prostor na asfaltu med dvema belima črtama za določen čas.

Parkirišče izza gradu (izza rampe) je rezervirano za občinsko upravo in je za uporabnike brezplačno, prej omenjeno rezervirano parkirišče za uslužbence sodišča ima polovično ceno** od parkirišča, ki je namenjeno vsem občanom, ki plačujemo dohodnino. Ste razumeli kaj sem napisal? **Med komentarji je tudi eden, ki pravi, da po novem nič več, da je cena parkiranja za vse enaka (razen občinare).

Seveda bo tudi Ajdovo zrno zdaj preurejeno v parkirišče (baje začasno).

Ali ne bi morali, vsi skupaj, razmišljati o tem, da mestno jedro namenimo predvsem ljudem. Vsebinam. Niso dovolj samo urejene fasade (aja, saj niso). Pomembni so ljudje in ponudba. Zaradi tega bo mestno jedro oživelo. Manjši park? Tudi javni servisi ne bi smeli zapustiti tega dela mesta. Na tak način pripeljemo uporabnike v mesto, kjer poleg načrtovanih opravkov zavijejo še sem ter tja.

Parkirišče pa na Majer. Obvezno za javne uslužbence, ki smo zaposleni v mestnem jedru. Z obeh strani Lahinje sta narejeni novi stopnišči, lesen mostiček pa nujno potrebuje popravilo ali celo kaj več. Tudi za vzdrževanje javne razsvetljave na tem delu bi bilo potrebno poskrbeti in zadeva je rešena.

Problem za invalide in mamice z otroci? Nikakor ne. Med kioskom in sodiščem je lahko vse rezervirano tako za ene kot druge. Ostali smo itak na Majeru.

Pozdravljam postaje za izposojo e-koles. Da bo zadeva res zaživela, se bomo morali potruditi občani sami.

Pozdravil bi tudi parkiranje na nekdanjem Belsadu, a ne morem. Tukaj nekaj manjka. Recimo postaja z e-kolesi, ali pa vsaj kombi, ki bi tiste, ki so parkirali izven mesta, odpeljal do mestnega jedra, železniške postaje ali trgovskih centrov, zdravstvenega doma itd. Po urniku v eno in drugo smer.

Občina Črnomelj je pred kratkim na socialnem omrežju objavila glasovanje z vprašanjem »Želiš, da parkirišče »pri Belsadu« ostane?« Glasov je manj kot 100, 82 jih želi, da parkirišče ostane (čeprav za večino vem, da ga ne uporablja). Najem parkirišča plačamo občani. 2.000€/leto. Januarja bo minilo eno leto odkar spremljam parkiranje na tem mestu. Vsak teden naredim eno dopoldansko fotografijo. Vem kdo tu parkira.

Občutek imam, da se zadeve pri nas urejajo tako, naključno, brez nekega pravega, dolgoročnega načrta. Na koncu to vsekakor pomeni, da je zadeva dražja. Tudi če se zadeve načrtujejo, občani nismo dovolj seznanjenimi z njimi. Ne sodelujemo pri tem. Tudi po svoji krivdi, da se razumemo.

Do naslednjič!