Eden ni nobeden!

Ste že kdaj slišali izraz, eden ni nobeden? Jaz sem ga slišal že večkrat in tudi nekako živim po tem načelu. Verjamem, da je brezveze narediti en sklec, če mu takoj ne sledi še 49 drugih in verjamem da je brezveze prebrati eno stran knjige na dan.

Zdaj, ko so minili že več kot trije tedni novega leta, me zanima kako kaže z vašimi novoletnimi zaobljubami? Se jih uspešno držite, ali ste na njih že čisto pozabili? Sam si nisem določil nobenih zaobljub, saj vem, da se jih nisem sposoben držati. Kljub temu pa pogosto razmišljam o svojih slabih navadah in nasplošno o stvareh, ki bi jih lahko v svojem življenju izboljšal.

Ena izmed stvari, ki me pogosto morijo je rekreacija. Dejstvo je, da gibam premalo in to se tudi opazi na mojem telesu in počutju. Tako težko se spravim k telovadbi, da me je že kar sram. Še posebej težko se odpravim v fitnes ali kaj podobnega in najbolj sovražim vaje pri katerih je potrebno šteti. Kadar dvigujem uteži in zraven štejem, se počutim zelo neumno, čeprav vem, da je to dobro zame. Kljub temu pa sem rad fit ter v kondiciji, saj se takrat dosti bolje počutim. Zjutraj lažje vstanem iz postelje in čez dan sem bolj produktiven.

Pred dvema letoma sem se odločil, da bom začel teči. Tekel sem vsega skupaj petkrat in še to ne vem če je čisto res. Enostavno se nisem mogel vstati iz moje lene riti, obuti teniske in iti teči. Bil sem poln izgovorov in sam pri sebi sem razmišlja, da če ne bom pretekel vsaj 5 kilometrov je itak brezveze, da sploh grem. In zato nisem šel.

Ampak ali je to res? Ali res velja, da eden ni nobeden? Je res potrebno preteči vsaj 5 kilometrov, da sploh lahko rečemo, da smo tekli. Ne vem, sem pa prepričan, da so mnogi takšnega mišljenja.

Ampak če pogledamo zadevo iz drugega vzornega kota, lahko vidimo, da je eden danes lahko sto odstotno več kot včeraj. Morda pa je takšno razmišljanje boljše in bolj pravilno.

Po mojem mnenju pri novoletnih zaobljubah težava tiči v dveh preprostih besedah. Ti dve besedi sta začeti in prenehati. Najbolj pogoste zaobljube se glasijo, nehal bom kaditi, nehal bom jesti sladkarije, začel bom telovaditi, začel bom jesti zdravo in tako naprej. In zopet smo tam. Nehal bom kaditi pomeni, da bom nehali nemudoma in začel bom telovaditi pomeni, da bomo vsaj eno uro na dan migali. Ko že prvi teden vidimo da ne gre, se hitro vrnemo na stare tire in ne spremenimo ničesar.

Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača.

Nekdo ki pokadi dve škatlici na dan, bi lahko nehal kaditi prej kot v enem letu, če bi se odločil, da bo vsak teden zmanjšal kajenje za eno cigareto. To se sliši dosti bolje, kot pa jutri bom nehal kaditi. Nikoli še nisem slišal, da bi kdo rekel, da je zmanjšal kajenje in pogosto slišim, da nekdo reče, da mora nehati kaditi. Samo eden cigaret manj, lahko dolgoročno pomeni zelo dober rezultat.

Zakaj bi moral nekdo, ki se odloči telovaditi, kar naenkrat narediti 100 sklec, 1000 trebušnjakov in preteči 10 kilometrov. Kadar si postavimo takšen cilj že v začetku, je velika verjetnost, da nam bo spodletelo. Začnemo lahko z eno minuto telovadbe na dan in vsak naslednji teden še eno minuto dodamo. S takšnim tempom bomo do konca leta telovadili 52 minut na dan, kar se spet sliši zelo dobro.

Če se vam ne ljubi narediti 10 sklec, naredite enega in če ne morete nehati kaditi, pokadite le en cigaret manj. Morda se vam to zdi smešno, vendar dolgoročno lahko ta en sklec in en cigaret spremenita vaše življenje. Otresite se mišljenja, da eden ni nobeden, saj eden je lahko mnogo več kot nobeden.

Otresite se tudi mešljenja, da mora bit vse takoj in postavljajte si dolgoročne cilje. Navade, ki jih uvajamo v naša življenja postopoma, so navade, ki bodo šle v našo podzavest in postale del nas.

Enako težko je slabe navade opustiti, kot tudi nove navade osvojiti. Vendar nekje je potrebno začeti.