Slovenci smo smešen narod. Ne smešen v smislu smešen kot se nasmejemo ob dobri komediji ampak "smešen" v ciničnem smislu. Zakaj? Zato!

Imamo nekakšne svoje tradicije, ki so se med ljudmi skozi nekaj deset ali sto let obržale pri nas. Vsaka pokrajina svoje. Vsako mesto svoje. Skoraj vsaka vas svoje. Krasni običaji, ki so v letih, ko še ni bilo televizije in radia ljudi združevali ob večerih. Se morda napotili skozi vas, pripravili kakšen ples ali kaj podobnega in se ob tem zabavali.

Še vedno slovenska družba ob raznoraznih političnih ali družbenih dogodkih ostane trdno zakoreninjena pri svojih vrednotah in običajih. Le stežka bi nekoga, ki je trdno prepričan v svoj prav pregovoril, da bi ti prisluhnil, da mogoče pa ni tako kot misli. "Tu smo mi! Slovenci! Imamo svoje običaje" se marsikdo treplja po prsih in ponosno kliče.

A že ob prvi priložnosti za zabavo se na svoje običaje pozabi. Neke nove fore zahodnega sveta nahitro udomačimo. Sploh pri temu veliko prispevajo kapitalistični trgovci, ki prepoznajo tržno nišo in nam buče, čarovnice in ostale strahote namečejo na trgovske police. A že samo bistvo tega dneva je, da je nekoga strah. Da bi nas moralo biti strah. Zakaj? Je v tem kaj lepega in dobrega? Meni ni! Priložnost za zabavo pa je, ki jo v teh težkih časih marsikdo rabi, da misli odvrne od krutega vsakdana, ko ga je dejansko strah kako bo naslednji dan z njim i njegovo družino.

Tudi sam se bom udeležil kakšne od teh zabav. A se ne bom našemil, saj se nisem še nikoli. Moj pust je februarja in vaš tudi. Bom pa z veseljem s dobrimi ljudmi nazdravil s kozarcem mladega vina, ki v teh dneh to ravno postaja! Na zdravje!

https://www.youtube.com/watch?v=7OG1lp0tMvk