Čeprav imajo moški in navodila manj skupnega kot vesla in gobe, se je spričo mojega povratka v službo pokazala potreba po naslednjem zapisu z naslovom

Učinkovita uporaba pralnih pleničk za tiste, ki jih misel na to nekoliko plaši

[Originalni naslov je bil »Pralne pleničke – navodila za uporabo za moške«, a ker sta »navodila za uporabo« in »moški« dva nasprotujoča si pojma, je naslov kakršen je.]

Pralne pleničke so sila zakomplicirana reč, dokler ti jih kdo ne pokaže. V osnovi je plenička karkoli, kar nadeneš otroku na rit z namenom lovljenja izločkov. Pralne pleničke, kot jih poznamo danes, so sestavljene iz
a) nepremočljive plasti (ki je zunaj)
b) vpojne plasti (ki je znotraj).

To je dokaj logično. Tudi, če imate zelo nizko sposobnost branja daljših besedil, imate zdaj dovolj znanja, da začnete s povijanjem otroka v pralne pleničke.

Vpojna plast je lahko takorekoč karkoli tekstilnega, kar vpije nekaj tekočine. Zadnjič sem razrezala svojo staro pižamo za krpe in nastalo večkrat zloženo krpo po trenutnem navdihu vtaknila Otroku 3 v plenico. Obnesla se je odlično.

Če ste nekoliko bolj sofisticirani, za vpojno plast uporabite namenske vložke iz bombaža, bambusa, konoplje, poliestra itd. Če ste še malo bolj sofisticirani, vam morda že ni čisto vseeno, kakšne oblike so ti vložki. Nekateri so kot kos blaga, drugi so prava pravcata plenica, ki se zapne okoli pasu in ima luknje za noge.

Ker se ta vpojna plast slej ko prej namoči, rabimo nepremočljivo plast, da drži vpojno plast na mestu in preprečuje, da se ne namoči tepih, kavč, otrokove hlače, naše hlače itd. Nepremočljiva plast je navadno iz PUL-a (ki je neke vrste plastika, ki zadržuje mokroto, a prepušča vodne hlape, torej diha), ali volne (da, pravilno vzdrževana volna zadržuje mokroto, ampak to je téma za napredni tečaj).

Trik nepremočljive plasti je, da jo dobro »zadihtaš«, da ne pobegne kaj ven in nastane lužica.

Če si »muhte«, imaš morda plenice, kjer sta vpojna in nepremočljiva plast sešiti skupaj. Tako lahko nadeneš otroku plenico »z eno potezo«, čeprav jih je praviloma nekoliko težje potem zadihtati okoli otrokovih spodnjih okončin.

Ko otrok raste, ugotoviš, da bi morda moral malo pojačati zadeve na vpojni plasti in dodaš kakšno pomoč. Morda še en vložek, krpico, karkoli se ti pač zdi v danem trenutku kul.

Sanacija

Tako, plenička je opravljala svojo funkcijo kakšni dve uri in čas je, da jo zamenjaš.

Nepremočljivo plast lahko do neke mere obrišeš ali opereš pod vodo, posušiš in uporabiš znova.

Vzdrževanje teh vpojnih plasti je nekoliko »tricky business«. Najprej ti povejo, da jih sploh ne smeš prati z bilokakšnim pralnim praškom, o, ne, potrebuješ poseben prašek brez encimov, belil, mila, dišav, mehčalca … V bistvu sploh ne vem, kaj je potemtakem v njem. Pač deluje. Od začetka pa gre stvar tako:

  1. Odpneš plenico (nepremočljivo plast in vpojno plast).
  2. Nepremočljivo plast umiješ ali obrišeš in posušiš, ali pa jo daš v pranje z ostalimi plenicami, a glej ga zlomke, niti tu nam ne bo uspelo tako enostavno. Ko kurblaš stroj, naj bo centrifuga na največ 800 obratov. To je deklarirano s strani večine znamk. V nasprotnem primeru se prehitro uničijo.
  3. Zapni nazaj vse ježke (ne na otroka, no, na same sebe).
  4. Dobro splakni pod tekočo vodo.
  5. Vrzi v vedro, ki je namenjeno shranjevanju mokrih pleničk do pralnega dne. Ta naj nastopi na največ tri dni, preden postane nevarno, da zaplesnijo.

Spiranje je ključnega pomena. Če še ne veste, zakaj, vas bom vprašala še enkrat jutri popoldne, kakšnega vonja je bila plenička po nočnem in nato po jutranjem lulanju.

Tako, to so res najbolj osnovne osnove. Če si zapomnete to, ste že na poti k zmagi.

Bonus namigi:
- Ne pozabite plenic po največ treh dneh oprati. Res ni vseeno.
- Vpojna plast je lahko iz česarkoli, kar opravlja to funkcijo.
- Nepremočljiva plast je nepremočljiva samo, če je dovolj pazljivo nameščena.
- Naj vam kdo razkaže svojo zbirko pralnih pleničk in to, kako jih uporablja. Res ni neka umetnost, čeprav se pleničajoče mame dostikrat obnašamo nasprotno, ma dobro, ajde, naj nam bo.