Besedo šalabajzer čujem dostikrat in tudi sam jo zadnje čase pogosto uporabljam. Uporabljam jo kadar govorim o drugih in tudi kadar govorim o sebi. Ampak kdo sploh je šalabajzer?

Ponavadi rečemo šalabajzer nekomu, ki svojega dela ni opravil dobro. Razlog za to je lahko neusposobljenost, vendar po večini je pri šalabajzanju za slabo opravljeno delo kriva malomarnost. Šalabajzerjem ni mar če omara postrani stoji, če streha pušča, če avto klopota in če v juhi plava smet. Prav tako jim ni mar, če delo zaključijo pol leta po tem, kot je bilo dogovorjeno.

Po mojem mnenju je šalabajzer tisti, ki se enostavno ne potrudi, da bi izpolnil svojo obljubo in je neke vrste ignorant. Ne skrbi ga, če bo plačnik zadovoljen z opravljenim delom in tudi ne kakšne posledice bo pustila njegova ignoranca.

V enem izmed prejšnjih objav sem omenil, da sva s partnerko postala lastnika novega stanovanja. To je bilo dva meseca nazaj. Pred nami je mesec marec. To je mesec v katerem sem mislil, da se bomo lahko že selili. Morda se tudi bi, če ne bi bilo v to zgodbo vpletenih toliko šalabajzerjev.

Ko smo prevzeli stanovanje smo odkrili veliko napak, ki bi jih moral izvajalec odpraviti v tridesetih dneh. Seveda tega niso naredili in še danes ni stanovanje takšno, kot bi moralo biti. Ugotovili smo tudi, da nekaterih napak enostavno niso sposobni odpraviti in jih bomo odpravljali sami. Morda je tudi nerealno pričakovati, da bo napako odpravil nekdo, ki je napako že v štartu naredil. Najbolj pomembno vprašanje zdaj je, koliko različnih šalabajzerjev bo še potrebnih, preden se bomo lahko vselili.

Stvar, ki jo šalabajzer zna najbolje je pritoževanje nad drugimi šalabajzerji. Vedno zna krivdo najti nekje drugje in s prstom kazati na druge. In seveda, šalabajzer nikoli ni nič kriv.

Šalabajzerji pa se pojavljajo tudi izven poslovnega sveta. Zame je šalabajzer vsak, ki med vožnjo ne uporablja smerokazov in zija v svoj telefon, ko je na semaforju že zdavnaj posvetila zelena luč. Šalabajzer ne zna razločiti, kje je dovoljeno parkirati in kje je intervencijska pot. Šalabajzer ne zna razločiti papirja od plastike in na otokih za ločevanje smeti vedno vse pomeša. To je seveda, če se ne odloči, da bo smeti pustil kar pred zabojniki. Šalabajzer vrže smet iz avta in pljune žvečilni gumi na pločnik. Šalabajzer se obnaša, kot da je na celem svetu sam in da je vse njegovo.

Šalabajzerji me včasih zelo jezijo še najbolj pa sem jezen, kadar sem šalabajzer sam. Tudi meni se zgodi, da naredim kakšno neumnost, ali da se mi kakšna stvar ponesreči. Nikoli pa krivde in stroškov ne prelagam na druge. Če sem zafrknil sem zafrknil. To nisem naredil prvič in verjamite, da tudi ne zadnjič.

Včasih si želim, da bi imel sposobnost ignoriranja šalabajzerjev. Ignorirati vse napačno parkirane avtomobile, ignorirati vse pasje iztrebke, ki krasijo pločnike in ignorirati vse napake, ki jih mojstri pustijo za sabo. Mislim, da bi bilo takrat moje življenje veliko lažje, saj bi me manj stvari lahko vrglo iz tira.

Me je pa strah, da bi v primeru, če bi osvojil sposobnost ignoriranja šalabajzerjev, tudi sam postal velik ignorant ter izgubil sposobnost razločevanja papirja od plastike. Trenutno sem namreč zelo dober v tem. ;)