Mesec MAJ! Sonce, vitamin D, svetloba, toplota in še marsikaj.

Sama naravna zdravila oz. naravna pomoč za zdrav imunski sistem, dobro počutje in dobro fizično zdravje. Čas, ko se zaradi vse daljših in svetlejših dni, zelenih travnikov, dreves ter kraljestva barv cvetlic, v nas naseli več veselja, optimizma in zagona. Nov val energije. Nova motivacija za naprej.

Delovanje svetlobe na organizem je že od nekdaj veljalo za zdravilno. Splošno znano je, da sonce in sončna energija zvišujeta človekovo veselje do življenja in njegovo splošno dobro počutje.

Mesec maj je energijsko gledano po TKM že čas začetka poletja, četudi ga v naših koncih še uvrščamo med pomladne mesece. Po TKM se poletje (kot tudi vsi ostali prehodi letnih časov) začne že nekoliko prej, in sicer že 7. maja. Zaznamuje ga čas SRCA in srčne energije, ki pripada elementu OGNJA.

Čas, ko energija, toplota in svetloba postopoma dosežejo svoj maksimum, kar lahko opazimo tako v sami naravi kot tudi v našem fizičnem in energijskem telesu. Sonce nas s svojo rastočo močjo polni z energijo.

Ljudje smo kot rožice. Za svojo rast, razvoj in »razcvet« potrebujemo sončno energijo, da tako kot rožice zasijemo v vsej svoji lepoti in se v svoji koži počutimo zadovoljno in predvsem zdravo.

Sonce s svojo toploto in rumeno barvo na nas delujejo prav zdravilno, saj v telo prinese toploto, svežino in energijo ter nas napolni z obilico nove življenjske energije. Svet naenkrat postane lepši in bolj optimističen.

Uravnotežen element ognja simbolizira našo strast, navdušenje in žar, radost nad življenjem in naravo, sposobnost, da razveseljujemo druge ljudi in prebujamo njihovo toplino in sijaj. Simbolizira srčno plat naše biti. Tisto iskrico življenja, zaradi katere je naše življenje sploh smiselno.

Ko je nas srček v ravnovesju, se počutimo notranje izpopolnjeni, veseli, optimistični in fizično zdravi. Kljub določenim oviram, ki nam jih prinaša življenje, optimistično zremo v prihodnost, saj imamo neko notranje zavedanje, da bomo oviram kos in bomo zmogli priti do željenega cilja.

Po bioritemski medicini je časovno obdobje, ko element srca najbolj optimalno deluje oz. ko ima ta organ maksimalno energetsko vrednost, med 11. in 13. uro popoldne.

K elementu ognja spada še OSRČNIK, katerega največja energijska dejavnost se nahaja med 19. in 21. uro zvečer.

Opazujte se, kako se počutite v teh delih dneva. Kakršnokoli neravnovesje, slabo počutje, upad energije, glavoboli, omotica ipd. so znaki za deficit na področju, ki se povezuje s srčno energijo. V srcu biva naš Duh ali Shen, zato je še toliko bolj pomembno, da ga negujemo.

Ta dva časovna razpona prav tako povezujemo z viškom sončne energije (okoli 12. ure, ko sonce navidezno zavzame najvišjo točko nad nami) in pa upadom sončne energije, ko sonce po 19. uri izgublja na svoji moči in se pripravlja na temno polovico dneva.

Poletje, sonce in svetlobo nekako avtomatsko povezujemo s povečano tvorbo vitamina D.

Z izrazom vitamin D označujemo skupino v maščobi topnih molekul z več biološkimi učinki. Gre za organske molekule, ki so esencialnega pomena za naš organizem, kar pomeni, da jih telo nujno potrebuje, da lahko normalno oz. pravilno deluje.

Vitamin D se proizvaja v koži, ko je izpostavljena ultravijoličnim (UV) žarkom naravne svetlobe. Za nastanek vitamina D pa je pomemben le en tip ultravijočnega sevanja, kar predstavljajo UVB žarki. Gre za srednjevalovne žarke, ki se večinoma vpijejo v višjih plasteh ozračja, le manjši del pa jih dejansko doseže tla. Ti žarki so najbolj učinkovit spomladi in poleti, in sicer tem bolj, kolikor je čist zrak in kolikor manj prahu in vodne pare je v njem. Njihovo zdravilno delovanje je zato bistveno močnejše v gorah in ob morju kakor v ravnini, saj se ultravijolični žarki močno razgubijo in razpršijo, tako da jih do kože prodre le malo.

Med vitamini je vitamin D nekaj posebnega, saj gre dejansko za prahormon in ga naše telo lahko tvori tudi samo. Seveda v primeru, da ima zadoščene vse pogoje.

Pomanjkanje tega "sončnega" vitamina, ki se v telesu pretvori v aktivno hormonsko obliko, nosi številne posledice za naše zdravje. Te so tako psihične kot fizične, saj velja vitamin D za najpomembnejši regulator aktivnosti imunskega sistema.

Predvsem v zimskih mesecih vitamina D ne dobimo dovolj, zato je v nekaterih primerih smiselno uživanje obogatenih živil ali prehranskih dopolnil z vitaminom D.

Za ljudi najpomembnejši obliki sta vitamin D2 (t.i. ergokalciferol), ki ga najdemo v živilih rastlinskega izvora ter vitamin D3 (t.i. holekarciferol), ki ga najdemo v živilih živalskega izvora.

Samo s prehrano sicer težko dosežemo zadosten vnos vitamina D v telo, saj ga le malo živil vsebuje toliko, da bi zadostili vsem potrebam našega telesa. Dober vir vitamina D pa predstavljajo predvsem mastne ribe in ribje olje, jajčni rumenjak, v manjših količinah pa tudi maslo, mleko, siri, jetra ipd.

Na količino sintetiziranega vitamina D vpliva več dejavnikov, in sicer v prvi vrsti zemljepisna lega, nadmorska višina, čas v dnevu, čas preživet na soncu, starost, tip kože ipd.

Naša družba, ki živi na naši geografski legi, ima že skoraj kronično pomanjkanje vitamina D, pa se tega niti ne zavedamo. V Sloveniji recimo jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni dovolj močna za zadostno sintezo vitamina D. Vitamin D se lahko v naši koncih glede na našo geografsko širino, tvori v zadostni meri le od meseca aprila naprej pa vse do septembra. Četudi nas zima bogato obdarja s sončnimi dnevi, ti sončni žarki niso dovolj močni, da bi pripomogli k sintezi vitamina D. Dobro je vedeti še, da sončne opekline povzročajo UVA žarki, ne UVB. Zato se lahko opečemo tudi pozimi, če recimo smučamo nekje visoko v gorah. Od aprila do septembra pa je zadosti že, če se dnevno izpostavimo soncu vsaj za 15 min in lahko so to le roke in obraz.

Sezonske motnje razpoloženja povzroča predvsem pomanjkanje dnevne svetlobe in s tem vitamina D. Zaradi pomanjkanja svetlobe se poruši naš bioritem, prav tako pa to povzroči tudi težave s sproščanjem serotonina, hormona sreče, ki med drugim skrbi prav za uravnavanje našega razpoloženja.

Glavno funkcijo vitamin D opravlja v črevesju, natančneje v tankem črevesju, v katerem pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov v naše telo. Sedež našega imunskega sistema pa se nahaja ravno v našem črevesju, saj se tam odvija glavna razgradnja hrane v hranila ter transport teh hranil preko črevesnih resic do krvi. Nato pa preko krvi do pripadajočih organov, tkiv in organskih sistemov, kjer ta hranila prevzamejo celice, saj so potrebna za pravilno delovanje vseh telesnih funkcij. Vitamin D torej prispeva k normalni absorpciji in uporabi kalcija in fosforja na črevesni ravni ter k normalni ravni kalcija v krvi.

Vendar pazite in ne nasedajte marketinškim trikom. Lahko pojemo ogromno prehranskih dopolnil s kalcijem ali s kalcijem bogate hrane, a če nam bo primanjkoval vitamin D, bo absorpcija kalcija otežena in zmanjšana. Zgodbo je potrebno najprej začeti na nivoju črevesja in najprej urediti črevesno floro, da bodo potem vsi procesi potekali nemoteno.

Vitamin D je nadalje zelo pomemben za normalno rast ter mineralizacijo kosti in zob. Prispeva tudi k normalnemu delovanju mišic in ima pomembno vlogi tudi pri delitvi celic.

Že zgoraj smo omenili, da je vitamin D zelo pomemben regulator pri delovanju imunskega sistema in preprečevanju nastanka kroničnih bolezni.

Razvoj vsake bolezni je seveda povezan z različnimi neravnovesji, fizičnimi in psihični, vendar pa ima vitamin D pomembno vlogo oz. je pomembne člen v verigi vseh teh procesov, saj njegovo pomanjkanje lahko vodi v različne bolezni.

Posebej ogrožene skupine so dojenčki, nosečnice in starejši. Dojenčki z materinim mlekom ne dobijo zadostne količine vitamina D. Prav tako pa jih manj izpostavljamo soncu, kar predstavlja večje tveganje za nastanek rahitisa oz. zaostanek v rasti in deformacijo skeleta. Starostniki se prav tako manj zadržujejo na soncu. S starostjo se zmanjšuje sposobnost tvorbe vitamina D v koži, kar še dodatno poveča razgradnjo kostnega tkiva in s tem zmanjšanje kostne gostote.

Pretvorba sončnih žarkov v vitamin D poteka ravno preko jeter in ledvic, ki sta ključna organa za sintezo vitamina absorbiranega skozi kožo v biorazpoložljivo, metabolno aktivno obliko vitamina D3. Če torej jetra in ledvice ne delujejo dobro, je ogrožen tudi nivo vitamina D v telesu.

Vitamin D je res življenjsko pomemben vitamin, ki nam ga v svoji najčistejši obliki ponuja sonce. Seveda pa se je treba soncu izpostavljati po pameti, še zlasti v poletnih mesecih, ko je sončna energija na vrhuncu svoje moči.

Na koncu pa je potrebno še poudariti, da šele kombinacija pravilne prehrane, gibanja na svežem zraku in dodajanja vitamina D (še posebej v mrzli polovici leta) prinesejo prave rezultate in obilico življenjske energije.

Mesec MAJ je torej tukaj.

Narava nam ponuja sončne žarke in vitamin D v izobilju.

Zato čim večkrat veselo ven na zrak in sonce.

Naravno nabirat vitamin D, srečo in veselje!