TIČ

Včeraj sem bil v Ljubljani. Po neprespani noči zaradi neurja, živčnosti pred izpitom in muce, ki mi je mjavkala na oknu dokler je nisem spustil noter. Dobre 3 ure spanja in na avtobus. Sem mislil, da bom na avtobusu spal, pa nisem. Sva s šoferjem celo pot debatirala.

Na kosilu sem bil v restavraciji na Trubarjevi ulici. Za tja sem se zmenil s prijateljico, brez da bi pomislil, kaj me tam čaka. Sicer nič takšnega, pa vendar več v nadaljevanju.
Sedla sva v restavraciji za edino prosto mizo. V bistvu je to šank, ki gleda skozi odprto steno na ulico. Pihal je veter, mogoče malo moteče za Ljubljano, ki jo je zjutraj zmočil močan naliv.
Pogledal sem čez ulico v stavbo nasproti in jo prepoznal. To je stavba v kateri je v svojem stanovanju brutalno umorjen igralec Gašper Tič.

In glede na to koliko se je pisalo o njem, mogoče ni v redu, da še jaz pišem. Ampak se ne bom vtikal v okoliščine. Ker zame je zasebno življenje slehernega človeka, njegova stvar. In mogoče so se novinarji preveč vtaknili v to kar je Gašper počel v zasebnem življenju. Kaj je bil in s kom je bil. Popolnoma njegova stvar.
Mogoče sem malo zaščitniški, ker gre za javno osebo. Mogoče je takšen še kdo.
Narobe pa je tudi, če smo do njega zaščitniški samo zato, ker je javna oseba. In nismo bili enako zaščitniški do fantov, ki so se v prenosu v živo na Facebook-u stepli do smrti, češ imajo težave z psihičnim zdravjem.

Nasploh ocenjujem, da je preveč negativnih novic. Preveč novic o vojnah, o terorističnih napadih, o umorih, ugrabitvah, posilstvih ... Mediji so nas že naredili odvisne od tega. Tudi, če vidim posnetek, na katerem piše "eksplicitna vsebina" ali pa "vsebina ni primerna osebam s slabšim želodcem", bom najverjetneje vseeno kliknil in pogledal to grozoto, čeprav vem, da mi bo potem žal. Groza ...

Gašper pa je pred dvema letoma napisal čudovit tekst z ironičnim naslovom "Zbogom".
"Žvižgaj si zbogom zdaj sem svoj in hodim sam s seboj!"