Nekaj časa nazaj, sem pisal o tem kako lepo je, kadar si lahko sam organiziraš svoj dan. Pisal sem o svobodi, ki jo omogoča samostojno podjetništvo in o tem kako se ne želim ujeti v past, ki se imenuje sigurnost. Pred devetimi meseci me je sigurnst zvabila v svoj objem in po pravici povedano mi je prav pasalo.

Človekove potrebe, se skozi njegovo življenje vedno spreminjajo. Kako bi pa izgledalo, če bi imeli danes enake potrebe, kot smo jih imeli v otroštvu? Verjetno v družbi ne bi bili najbolje sprejeti. Sprejemali in razumeli bi nas le otroci, ampak tudi njim bi se zdelo čudno, da se odrasel človek želi igrati z njimi.

V različnih obdobjih življenja imamo različne potrebe. Ko sem izvedel, da bom oče, se je moj svet obrnil na glavo. V dobrem smislu seveda. To je bil zame začetek novega obdobja, ki mi je bilo do takrat še povsem tuje. Stvar, ki se je tisti trenutek pri meni bistveno spremenila je, da so bile vse moje potrebe kar naenkrat potisnjene v ozadje. Kar naenkrat je postalo pomembno nekaj čisto drugega. Sicer si nikoli v preteklosti nisem dovolil, da bi zaradi mojih potreb koga prizadel ali na kakršenkoli način oškodoval, ampak tudi nikoli prej nisem bil za nekoga odgovoren.

V preteklosti, sem vse posledice mojih slabih odločitev trpel sam, zdaj pa sem vstopal v obdobje, ko bi lahko posledice mojih slabih odločitev čutil še nekdo drug. Nekdo, ki je najpomembnejši del mojega življenja. Nekdo čigar mnenje je najpomembnejše, čeprav ga v tem trenutko še niti nima. Mislim, da si noben starš ne želi razočarati svojega otroka in se po najboljših močeh trudi biti dober vzgled. Kaj točno pomeni biti dober vzgled pa je široka tema in o tem morda kdaj drugič.

Tisti trenutek sem bil samostojni podjetnik še ne eno leto in verjetno je razumljivo, da stvari niso tekle gladko. Ni bilo rednega priliva denarja in situacija je bila dokaj nestabilna. Ko sta bili dve tretjini nosečnosti mimo, sem čisto po slučaju na internetu zasledil razpis za delovno mesto. Bolj kot sem bral, bolj se mi je zdelo, da je razpisano delovno mesto ustvarjeno zame in da se ne bi moglo pojaviti ob boljšem času. Delovno mesto je bilo oblikovanje v podjetju, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih rezervnih delov in delavniške opreme. Kdor me pozna ve, da so mi te stvari zelo blizu in da sem s temi stvarmi praktično odraščal.

Edina logična poteza je bila, da se prijavim na ponujeno delovno mesto. Pomislite. Delal bi stvari, ki jih že itak delam, te stvari bi bile povezane s stvarmi, ki so del mojega življenja, imel bi redno delo, reden dohodek in vsak dan bi mi ostalo vsaj nekaj časa, ki bi ga lahko preživel s svojo družino. Povejte mi kateri butec se ne bi prijavil na takšen razpis. Od vsega začetka sem se čutil povezanega s tem delovnim mestom in verjetno je to tudi razlog zakaj sem ga na koncu tudi dobil.

Ko sem izvedel novico, da sem izbran, me je oblil dober občutek, čeprav sem vedel, da je to past. Ampak na nek način mi je celo pasalo, da sem se ujel v to past. Pasalo mi je, da bom imel reden delovnik ter nadrejenega, ki ga bom moral poslušati in delati tako kot on reče. Kdo bi si misli? Spoznal sem, da smo ljudje pripravljeni žrtvovati del svoje svobode, v zameno za to, da bi lahko svobodo užival nekdo drug. Nekdo, ki ga imamo neizmerno radi.

V začetku sem moje podjetje preoblikova v popoldansko obrt. Zdaj, ko sem zaključil vse odprte projekte, pa sem podjetje popolnoma zaprl. Samostojni podjetnik sem bil 15 mesecev in 9 mesecev sem imel poleg redne zaposlitve še popoldansko obrt. Vsega skupaj sem imel svoje podjetje natanko dve leti in moram priznati, da sta to zame bili dve zelo zanimivi in pozitivni leti. Najpomembnejša stvar, ki sem se jo naučil je, da če si želimo sprememb v življenju, moramo spremembe tudi sami delati.

Če bomo vsak dan delali enake stvari in naivno upali, da se bo nekaj spremenilo, ne bomo dosegli ničesar. Ena sprememba sproži verižno reakcijo mnogih sprememb in takrat se začnejo obračati kolesa. Logično je, da vse spremembe ne morejo biti dobre, ampak kadar si želimo sprememb, ne smemo biti preveč izbirčni. Edina stvar, ki se zagotovo spremeni vsak dan pa je, da smo vsak dan za en dan starejši.

Pred dvema letoma sem naredil veliko spremembo in iz te spremembe je prišlo veliko dobrega. Ne vem kaj bo prinesla prihodnost. Morda mi v podjetju v katerem sem danes nikoli ne bo zmanjkalo izzivov in bom tukaj dočakal penzijo, ali pa bom morda čez nekaj časa ponovno odprl podjetje in šel po svoje. Trenutno pa mi paše kjer sem. Ujet v objemu sigurnosti.