Temperature so se dvignile na neko pošteno junijsko raven in zdaj je res pomembno, da skrbimo za zadostno hidracijo (za vse, ki ne govorite reklamščine, to pomeni, da moramo piti). Voda sodeluje v približno 100% procesih, ki se odvijajo v našem organizmu in pošteno je, da se vsake toliko malo zalijemo, če hočemo, da mašina deluje.

Zdaj ste morda pomislili, da bom spet bluzila kaj o pivah, ampak ne. V ljudskem besednem izročilu ni veliko prigod, povezanih s pitjem vode, ampak moja današnja je prav taka.

Moj dan je bil običajen, moje počutje pa mizerno. Nabralo se mi je za deset dni prehlad, pet dni nespanja in dvesto petdeset evrov pri mehaniku. Otrok 1 je prišel iz šole v solzah, povsem razočaran nad svetom in medčloveškimi odnosi, kakršni vladajo med sedem- do osemletniki. Po poznem kosilu sem se sesula na kavč in kakšni dve uri resetirala sistem. Zbudil me je G. Mož z obvestilom, da se odhaja rekreirat. Otroka 1 in 2 sem nagnala pod tuš in Otrok 1 je bil spet razočaran nad nepravičnostjo sveta (»Poletje je najnajNAJslabši čas, ker se moramo vsak dan tuširati!«)

Tako sem sama v zelo neopranem stanju sedela na kavču poleg opranih Otrok, gledala risanko in si merila vročino. Otrok 3 se je zadrževal v kopalnici in vsake toliko se je zaslišal zvok splakovanja veceja.

Sicer načeloma tega ne sme, ampak pravila se malo zrahljajo, ko je mamici vsega čez glavo in preferira pet minut miru.

Tako na pol poslušam, kaj se dogaja v kopalnici in vsake toliko ne ravno odločno zavpijem Otroku 3, da je bilo dovolj. Ne ve se, kdo mi manj verjame, jaz ali on.

Mine nekaj minut, moji možgani ne delajo in Otrok 3, ta mali zlati angelček, mi prinese do roba poln kozarec vode.

»Vodo prinesu, boš pila, boš,« reče ponosno in med hojo pol deci polije po tleh (ne da se mi, saj je voda, bo se posušila).

»Uau, hvala!« ga veselo pohvalim.

Kako dobro dene malo vode. Ko gre vse drugo k vragu in nimaš kontrole nad ničemer v življenju, lahko vedno spiješ kozarec vode, pa si lahko prepričan, da si naredil nekaj koristnega.

Z Otrokom 3 izmenično pijeva kozarec osvežilno hladne vode in govoriva, kako dobra je. Vidno je ponosen nase in pozorno opazuje vsak moj požirek. Meni se fajn zdi, ker imam tako prijaznega otroka, ki mi postreže vodo, in vse takšne mamske misli.

Vodo popijeva in Otrok 3 naznani, da gre iskat še in se odpravi proti kopalnici.

Direktno pred stranišče.

Mrak mi je padel na oči in seveda sem takoj ustavila karkoli je mislil storiti.

Sicer ne morem biti 100% prepričana, kakšen je bil potek dogodkov, ampak glede na Otrokove izjemno glasne izraze razočaranja, sem lahko dokaj prepričana, od kod je prišla osvežujoče hladna voda, ki sem je pravkar ruknila dva deci.

Naslednjega kozarca vode nisem dobila. Otrok 3 je mnenja, da si vodo iz pipe lahko tudi sama točim, če se mi zdi to bolj zanimivo.