Na vsebino

Geiko (22)

V starodavnem mestu Kyoto, poznanem tudi po imenu Srce Japonske, ozke ulice krasijo stare lesene hiše. V njih ob mraku pričnejo zahajati gostje, ki si po napornem dnevu zaželijo okusne večerje. Tako kot gostje, pa v kakšno izmed njih vstopi tudi dekle snežno belega obraza.

Bleda dekleta, ki jih doma poznamo pod imenom geisha, v Kyotu imenujejo geiko. Ta stoletja star izraz opisuje prefinjena dekleta, ki svoje življenje namenijo izpopolnjevanju tradicionalnih oblik zabavanja gostov. Geiko so izurjene gostiteljice, ki obvladajo tradicionalne plese, igranje glasbil, recitiranje predstav in celo strežbo pijače. Že za pičlih 6.000 evrov, lahko večer preživiš ob dobri hrani in predstavi geishe v eni izmed starodavnih čajnic, kjer ti gostiteljica natoči še sake.

Geiko so na otoku precej redke in tudi domačini jih ne vidijo pogosto. Uradno jih je registriranih le še malo preko 1.000. Zato je vsako bežno srečanje spoštovanja vredno. Dekleta belega obraza sicer na ulicah Kyota ni težko najti, vendar gre tukaj za turistke, ki se uredijo za fotografije. Prava geiko ali maiko (do njih še pridemo), se žal po ulicah ne sprehaja kar tako. Zaslediš jo lahko le ob mraku, ko se hitro sprehodi iz avtomobila v čajnico, kjer ta večer nastopa.

Edino videnje za nas nesrečne turiste, tako ostanejo uradne predstave v času festivalov. K sreči v Kyotu apria poteka Miyako Odori, kjer se vsak dan v starem gledališču predela Gion tekom dneva zvrstijo tri enourne predstave. Predstava tekom ure na kratko povzame najznamenitejše prizore in plese različnih tradicionalnih predstav. Brez dvoma pa vsi pridemo prav za ples geish. Žal je fotografiranje in snemanje strogo prepovedano zato je edina uspela fotografija le fotografija turistk spodaj.

Da dekle postane geiko, mora vsaj pet let izpopolnjevati veščine kot geishina vajenka. Ta dekleta so znana pod imenom maiko. Urjenje se prične pri rosnih petnajstih letih, ko se dekleta vselijo v skupno hišo, stran od doma in svoje življenje namenijo poklicu geishe. Strogo življenje brez uporabe tehnologije, mnogim pravilom in stalno izolacijo, je eden izmed glavnih razlogov, da je poklic geish v zatonu. Veliko deklet sicer uspešno zaključi obdobje kot maiko, vendar se pri dvajsetih, namesto za napredovanje v geiko, odločijo zapustiti svet geish.

Poleg starosti in ekspertize se geiko in maiko razlikujejo tudi po videzu. Maiko večinoma nosijo bolj žive in barvne kimono, njihove spete lase krasijo številni ornamenti in zadnji del vratu ni povsem obarvan belo. Geiko prepoznaš po umirjenih barvah kimona in urejeni frizuri brez ornamentov. Prav tako je njihov vrat vse do lasišča prekrit z belo barvo. Tako so maiko na pogled precej lepše od geish, vendar pa geishe že na daleč izražajo svojo mogočnost in popolnost.

Na spodnji fotografiji nama je uspelo ujeti tri turistke oblečene kot maiko. Za lepše fotografije pa bo žal potrebno obiskati strica Googla ali se na predstavo odpraviti v Kyoto.

Maša in Tomaž

Maša in Tomaž

Na pragu zrelosti, v pisarni, za ekranom do mraka, sva se velikokrat spraševala, kaj se skriva tako daleč za obzorjem. Želja po odkrivanju naju je gnala, da onstran domačih meja ozreva širni svet. Tako sva spakirala nahrbtnika, se poslovila od bližnjih, ter se z jutrom podala dogodivščinam naproti.

Sva Maša in Tomaž, popotnika po obalah Tihega oceana.

Dobrodošli v najinem kotičku tega širnega interneta, kjer opisujeva svoja doživetja. Malo to počneva zase, malo za bližnje doma in malo za vsakega radovedneža, ki se slučajno znajde tukaj.

Končna destinacija je neznana. Dobrodošli na poti.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj