Japonske nevšečnosti (14)

Če že piševa kaj nama je všeč, je prav, da malo omeniva tudi zadeve, ki nama niso tako pri srcu. Nikjer ni popolno in tukaj je seznam, ki povzema najine tegobe tekom potovanja po Japonski.

1. Smeti - Kot sva omenjala že pri Južni Koreji, tudi na Japonskem ne najdeš koša za smeti. Če se malo ne znajdeš, lahko prazne plastenke s sabo nosiš ure in ure. Temu se najlažje izogneš, da pijačo spiješ tik ob trgovini, kjer si jo kupil. Če ne želiš pijače popiti takoj, pa je najboljša opcija sprehod do naslednje trgovine. Žal te tukaj ne rešijo niti javna stranišča, saj tudi ta košov za smeti ne poznajo.
   
2. Prenatrpani prostori - Visoka vrednost nepremičnin in astronomne cene stanovanj so Japonce prisilile v življenje v stisnjenih apartmajih, včasih nič večjih od otroške sobe. Prostorsko stisko sva zelo čutila v Tokiu in Osaki, kjer je vse izven okvirov majhne garsonjere že luksuz. Tako sva v Tokiu kosilo jedla kar na zložljivi mizi ob postelji, saj je bilo stanovanje premajhno za dodatno pohištvo.
   
3. Pomanjkanje kruha in mlečnih izdelkov - Včasih si želodec zaželi nekaj domačega. Kakšen kos kruha s sirom in salamo. Žal je to na Japonskem težje, kot si misliš. Pravega kruha tam ne poznajo. Vse kar najdeš je mehek, sladek kruh, ki ga velikokrat kombinirajo s sadjem in sladko smetano. Tako kot kruh, je izjemno omejena tudi selekcija mlečnih izdelkov, kjer je že nakup mleka precej otežen. Na sir, jogurt, kislo smetano ali skuto, lahko žal pozabiš.
   
4. Zaprtje restavracij - Kot v bližnji Italiji, ali Španiji se tudi tu ogromno restavracij odpre šele v večernih urah. Nekatere se odpro že za čas kosila in spet zaprejo med popoldanskim časom, vendar je njihovo število precej manjše. Tako je izbira restavracij med drugo in šesto uro popoldne precej omejena. Načeloma je odpiralni čas precej smiseln. Zakaj odpirati medtem, ko so skoraj vsi v službah, ko lahko odpreš zvečer in imaš restavracijo odprto do pozno ponoči. Logiko povsem razumeva in podpirava, vendar si kot turista včasih zaželiva toplega obroka tudi čez dan, izven običajnih ur.
   
5. Japonščina - Če želiš izkusiti Japonsko podeželje, je potrebno vsaj nekaj osnovne japonščine. Ogromno ljudi ne zna angleško, zato nekaj znanja ne škodi. Kljub neznanju so vsi zelo prijazni in se potrudijo komunicirati tudi z rokami ali preko aplikacij za prevajanje. Vseeno pa je tovrsten pogovor po mesecih potovanja precej utrujajoč. Če bi se še kdaj po otoku odpravila za daljši čas, bi nedvomno opravila osnovni tečaj.