Japonski pekel (8)

Japonsko otočje je močno prepleteno z vulkani, ki s svojim delovanjem krojijo življenje otočanov.

Najznamenitejši vulkan je nedvomno Fuji, najvišja gora otočja, ki se razprostira med Tokiom in Kyotom.

Po površju se dviga na stotine manjših vulkanov in prav njim se lahko zahvalimo za kulturo uživanja vročih kopeli, ki jih najdemo povsod po Japonskem. Ime za naravno vročo kopel vulkanskega izvora je Onsen. Če zdaj odpreš Google maps in v iskalnik vpišeš onsen, hitro opaziš koliko jih je. Okoli naravnih vrelcev so že od nekdaj postavljali tradicionalna letovišča imenovana Ryokan in javna kopališča, ki so jih kot vrelce, poimenovali onsen.

Naravne vrelce sva v skladu potikanja po otoku Kyushu obiskala tudi v hribovju Unzen. Visoko med oblaki se skrivajo aktivni vrelci, ki nase opozajajo z močnimi sledmi vodne pare, ki se dviga visoko nad drevesa. Na bližino vrelcev opozarja tudi vonj po gnilih jajcah, ali natančneje po hidrogenovem sulfatu, ki se dviga iz aktivnega območja. Ob vrelcih se dvigajo številni ryokani in onseni, ki preko cevi črpajo vročo vodo in z njimi napajajo svoja kopališča.

Sivo pobočje s katerega se dviga dim, v japonski folklori predstavlja pekel. Obisk vročih vrelcev, kjer te dim stalno slepi, doživetje res lahko opiše kot pekel. Tako ni med domačini nič nenavadnega, da kupiš karto v pekel, od koder na družbena omrežja objaviš fotografije.

Pekel za ene, raj za druge, aktivno pobočje je presenetljiv naravni pojav.

Ob pari in brboreči vodi peljejo urejene poti, ki dopuščajo občudovanje vrelcev od blizu. Med obiskom si privoščiva tudi trdo kuhana jajca, ki so se skuhala na vrelcu. Ta so tukaj pravcata zanimivost, saj te žgoča lupina preseneti. Po obedu si stopala lahko ogreješ na toplem podu in roke namočiš v vročo vodo bližnjega potoka.

Sedaj lahko s ponosom trdiva, da sva šla v pekel in prišla živa nazaj. Če je naš pekel vsaj malo podoben japonskemu, potem nam ne bo hudo.