Na vsebino

Rdeča džungla (46)

Eden izmed lepših trenutkov, ki jih bom nekoč upam, da uspela doživeti v živo, je nočno nebo osvetljeno s tisočimi papirnatimi lanternami, ki se dvigajo v nočno nebo in za sabo puščajo svetlo sled. Stara tradicija, ki izhaja iz budizma, je prisotna v vseh budističnih državah in je del številnih praznikov in obredov. Višje kot se lanterna vzdigne, več obilja, sreče in zdravja, naj bi prinesla. Vsaj tako pravi stoletja staro verovanje.

Kot budistična država, v nebo lanterne spušča tudi Taiwan. Te v sklopu Pinxi festivala nebo obarvajo rdeče vsako leto konec februarja, ko se v majhno vas sredi džungle zgrne na tisoče vernikov v upanju, da bodo njihove želje s prihodom novega leta uslišane.

Izjemno lep festival, pa žal za sabo pušča malo manj prijetno zapuščino, ki je s Tomažem nisva mogla spregledati. Vas Shifen, kjer se februarja odvija festival, je priljubljena destinacija skozi celotno leto. Mnogo turistov jo obišče zaradi ozke ulice, kjer dvakrat na uro čez njo drvi vlak. Večina budističnih turistov, pa jo bolj kot zaradi vlaka, obiščejo za dvig papirnate lanterne za uresničitev želja.

Tako skozi celotno leto, ne glede, ali je čas festivala, ali le navadna sreda, v nebo vsako minuto zaplava nova rdečkasta lanterna. Pisanje želja na lanterne je posel, ki vaščane finančno drži pokonci. Žal pa jih finančna odvisnost od turizma, precej stane. Papirnate lanterne namreč niso narete iz navadnega papirja, temveč iz voščenega papirja, podobnega papirju za zavijanje daril, ki mu dodajo plastično elastičnost. Ta povzroči da lanterne, ko pod njimi ugasne ogenj, ki jih je držal v zraku, padejo nekam v džunglo in tam ostanejo več let, če ne desetletja.

Vožnja po vijugastih cestah obdanih z gostim gozdom kaže številne prizore zapadlih lantern, ki zavržene ležijo v gozdu in onesnažujejo tamkajšnjo naravo. Tako se bujen zelen gozd spreminja v živo-rdečega, saj je število lantern iz dneva v dan večje. Voščeni papir, ki se ne razgraja in je odporen na visoke temperature ter vlago, ki je značilna za gozdnata pobočja Taiwana, tako za veke ostaja del narave.

Tako lanterne, ki plapolajo v vetru in za trenutek osrečijo pošiljatelje, za večno postanejo del rdeče džungle.

Maša in Tomaž

Maša in Tomaž

Na pragu zrelosti, v pisarni, za ekranom do mraka, sva se velikokrat spraševala, kaj se skriva tako daleč za obzorjem. Želja po odkrivanju naju je gnala, da onstran domačih meja ozreva širni svet. Tako sva spakirala nahrbtnika, se poslovila od bližnjih, ter se z jutrom podala dogodivščinam naproti.

Sva Maša in Tomaž, popotnika po obalah Tihega oceana.

Dobrodošli v najinem kotičku tega širnega interneta, kjer opisujeva svoja doživetja. Malo to počneva zase, malo za bližnje doma in malo za vsakega radovedneža, ki se slučajno znajde tukaj.

Končna destinacija je neznana. Dobrodošli na poti.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj