Vožnja po levi (6)

Japonska slovi po mnogih avtomobilskih znamkah - Toyota, Honda, Nissan, Mazda, Subaru, Mitsubishi, Suzuki, Lexus, da o motorjih sploh ne začenjamo. Po cestah se stalno vozijo zanimivi modeli, ki jih na evropskem trgu ne vidimo. Pred odhodom je Tomaž večkrat omenil, da želi na Japonskem vsaj za dan najeti hud predelan avtomobil in se voziti po ulicah. Kot v Tokio drift. Končno je napočil čas, da tudi sama sedeva za volan in Tomaž izkusi vožnjo po Japonski.

Avto sva najela kar pri Toyoti, ki ima svoj servis najema avtomobilov. To je žal pomenilo, da bo Tomaž na svoj Tokio drift moral počakati do dejanskega Tokia, saj je najino prevozno sredstvo postala mini Toyota Yaris. Da, ta, ki jo dobiš tudi pri nas.

Sam prevzem avtomobila je mignil kot strela. Skenirali so nama potni list in mednarodno vozniško dovoljenje, dali ključ ter pokazali kateri je najin avto. Nobenega plačila, razlage osnovnih funkcij, pravil … tukaj je avto in vozi miško.

Po prvotnem šoku, ker nisva planirala, da se bova na cesti znašla že pet minut po prihodu v poslovalnico, sva se podala na levo stran ceste.

Za vse, ki vas zanima kako se njihov avto razlikuje od naših je tukaj kratek seznam.

1. Z avtom se upravlja in sedi na desni strani.
2. Žmigavci in brisalci so obrnjeni, na kar se je treba malo navaditi. Torej žmigavci na desni strani volana. Še dobro, da je ta dan deževalo, saj sva po pomoti velikokrat namesto žmigavca vklopila brisalce.
3. Včasih se malo spozabiš in se postaviš k napačnim vratom.
4. Precej nenavadno je gledati v ogledala, ker preprosto nisi navajen gledati na drugo stran. Tako je Tomaž vsakič, ko je želel pogledati levo, najprej pogledal v ekran z navigacijo.
5. Prav tako nisi navajen uporabljati vzvratnega ogledala. Še dobro, da sva avto najela izven Fukuoke in tako nisva potrebovala manevrirati v gneči.
6. Vsi avtomobili so avtomatiki. Drugega sploh ne dobiš.
7. Ko avto voziš vzratno, ti konstanto piska. Kot bi vozil tovornjak. Tukaj gre za obvezno varstveno funkcijo, da ja veš, da voziš nazaj. Zanimivo je to, da zunaj piskanja ni slišat.
8. Vsake toliko se iz avtomobila oglasi prijazna gospa, ki nekaj pove po japonsko. Tudi po treh različnih najetih avtomobilih in tednih vožnje, ne veva, kdaj in zakaj se oglasi.

Sama vožnja je precej preprosta. Drži se za sprednjim avtomobilom, pa je. Če pred sabo nimaš nikogar, je potrebno že malo več mentalnega dela, da se zavestno držiš leve. Še dobro, da je imela najina Yaris vso moderno opremo, ki pride s sistemom za držanje linij, saj občutka za držanje ob levi črti prve dni nimaš.

Če si misliš, da je najtežje manevrirati v velikih križiščih, se motiš. Ta so vedno precej jasno označena in vsi napačni izvozi napolnjeni z avtomobili, ki gredo v drugo smer. Tako je možnosti za napačen izvoz malo. Največ preglavic je Tomažu predstavljata uvoz in izvoz iz parkirišča, ki ga je v prvem dnevu napačno izvedel dvakrat od dveh poskusov. Če bi obstajal test napačnega vključevanja iz parkirišča, bi gladko dobil vse točke. Na parkiriščih ponavadi ni linij in avtomatsko zapelješ na desno stran. Tako sva v manj kot petnajstih minutah odkar sva imela avto in sva želela zapeljati na cesto, uvoz na parking že onemogočila kombiju, ker sva bila postavljena desno, namesto levo.

Sistem se od našega razlikuje tudi po vključevanju na hitre ceste, kjer sta prehitevalni in vozni pas obrnjena. V teoriji naj bi se vozili po levem pasu in po desnem prehitevali. Vendar pa so v tem precej slabši od nas. Omejitve so namreč tako nizke, da se vsak vozi po omejitvah. Posledično se vsak ima za “hitrega” in se konstantno vozi po desnem pasu. Posledično je povsem normalno, da se dva avtomobila dalj časa vozita drug ob drugem in vsem zadaj onemogočata prehod. Prav tako je povsem normalno prehitevanje vozila po levem pasu, oziroma po našem desnem pasu, kar je doma hud prekršek. Tukaj pa je prehitevanje vsepovprek, kadarkoli dobiš možnost, povsem navadno, saj se jih večina pač jajca.

Pri konstantnih omejitvah 60km/h kjerkoli izven naselja in 30-50km/h po mestih, se res ne pride nikamor. Najvišja dovoljena hitrost je 100km/h, ki je omejena na avtocesto, ki pa je zaradi visokih cestnin večinoma prazna. Tako vsi počasi lezemo iz mesta v mesta, kar zna precej trajati. Tako kot čez Gorjance, tudi če bi želel iti hitreje ne gre, ker je pred tabo še deset avtomobilov, ki so na nedeljski vožnji.

Kljub počasni in monotoni vožnji, tekom večih tednov vožnje z avtomobilom nikoli nisva doživela nestrpnosti voznikov. Na Japonski se vsi držijo pravil in so strpni. Če se poskušaš vključiti v prometno cesto, bodo velikokrat ustavili sredi ceste in te počakali, da se vključiš. Skrb do sovoznikov je zelo prisotna. Tako, da če se že želite preizkusiti v vožnji po levi, je Japonska definitivno najprijaznejša izbira.