Na vsebino

Posebno varstvo delavcev, žrtev nasilja v družini

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 114/ 2023 z dne 15.11.2023 uzakonjuje dodatno varstvo delavcev, žrtev nasilja v družini.

Odvetnik odgovarja

ZDR-1D definira delavca, ki je žrtev nasilja v družini, kot osebo, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini, opredeljenih v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, je nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo, postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanjem posledic nasilja pa še niso končani. Žrtev opisano dokaže s potrdilom centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, sodišča in drugih institucij.

Delodajalec mora delavcem, žrtvam nasilja v družini, omogočiti lažje usklajevanje poklicnih obveznosti in obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nasilja v družini po ZDR-1D je dokazno breme na strani delodajalca.

ZDR-1D je tako uzakonil pravico delavca, ki je žrtev nasilja v družini, da lahko dela tudi krajši delovni čas. Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. O predlogu delavca mora delodajalec odločiti in svojo odločitev pisno utemeljiti v roku 15 dni ter z njo seznaniti delavca.

Namen zakonodajalca je bil torej, da se za krajši čas in sicer za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas za krajši delovni čas, v tem času pa miruje pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, če je bil delavec zaposlen za nedoločen čas.

Iz obrazložitve predloga ZDR-1D izhaja, da delavec, ki je sklenil z delodajalcem zgoraj opisano pogodbo svoje pravice iz delovnega razmerja uveljavlja kot to izhaja iz 65. člena ZDR-1 in sicer ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. ZDR-1D pa dejansko za delavce žrtve družinskega nasilja obseg pravic določa drugače. 3. odstavek 67. člena ZDR-1 namreč določa, da, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas in je žrtev nasilja v družini, pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa ima enake kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom (ZDR-1) ni drugače določeno, ter pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, če zakon tako določa.

Delavec, žrtev nasilja v družini, ima pravico do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu za namen urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Tri delovne dni pred nastopom odsotnosti z dela mora delavec o tem obvestiti delodajalca. Za uveljavljanje te pravice mora delodajalcu predložiti potrdilo CSD o izdelani oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o urejanju zadev na institucijah v zvezi z nasiljem v družini (npr. vabilo na sodišče na obravnavo, vabilo CSD ipd.). V ta namen bodo morali Centri za socialno delo izdajati potrdilo, da je bila izdelana ocena ogroženosti zaradi nasilja v družini.

Delodajalec lahko delavcu, žrtvi nasilja v družini, naloži opravljanje nadurnega dela ali ga razporedi na delo ponoči ali mu neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas zgolj z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

Kristjan Žalec

Kristjan Žalec

Odvetnik

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.

Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.

V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.

Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.

Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.

V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.

V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj