Klavzula videno-kupljeno

Klavzula »videno-kupljeno« je pogosta klavzula v prodajnih pogodbah za rabljene stvari in med ljudmi se je ustvarilo neko zmotno prepričanje, da v tem primeru prodajalec ne odgovarja za nobeno napako. Opisano ni res. Tudi ni nujno, da je klavzula veljavna in bi bila lahko celo nična. Vse opisano pa je potrebno presojati od primera do primera.

Klavzula »videno-kupljeno« pomeni, da je kupec pristal na popolno ali delno izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake v smislu 466. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki podrobneje določa to klavzulo. Iz besedila člena izhaja, da pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izključita prodajalčevo odgovornost za stvarne napake stvari. Drugi odstavek pa določa, kdaj je pogodbeno določilo nično. Med drugim je nično kadar ga kupec vsili prodajalcu z izkoriščanjem prevladujočega položaja, posebej pa je pomembno, da je nično tudi v primeru, če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca. Opisano dejansko pomeni, da prodajalec, kljub klavzuli, odgovarja za skrito napako stvari za katero je vedel, pa jo je zamolčal kupcu.

V prej navedene primeru bo kupec lahko uveljavljal določene zahtevke zoper prodajalca vendar pa bo kupec tisti, ki bo moral dokazati, da je prodajalec vedel, da ima stvar napako, da gre za napako kakor je določena v 459.členu OZ in da jo je prodajalec zavestno zamolčal kupcu. Že če ni izpolnjena le ena od teh komponent, kupec ni upravičen do jamčevalnega zahtevka, skladno z ustaljeno sodno prakso.

Klavzula »videno-kupljeno« tako dejansko samo močno oži odgovornost prodajalca za napake. Pri tem pa je potrebno tudi izpostaviti, da je potrebno presojati primer do primera. Sodna praksa se je v določenem primeru tudi postavila na stališče, da očitne napake pri ogledu hiše zato niso le tiste, ki se jih pri ogledu zlahka in na prvi pogled vidi, temveč tudi tiste, ki bi jih lahko opazil, če bi si stvar dovolj skrbno ogledal, katerih jamčevanje je bilo s klavzulo videno – kupljeno izključeno. Skrbnost pa se presoja tudi glede na stvar, ki se kupuje. Tako se od kupca nepremičnine pričakuje velja skrbnost kot od kupca npr. rabljenega kolesa.

V določenem primer je sodišče celo odločilo, da klavzula »videno-kupljeno« velja le v primeru, če je kupec v napako privolil. Privolil pa je lahko, če je za napako vedel oziroma zanjo zaradi lastne neskrbnosti ni vedel. V tem primeru je sodišče presodilo, da kupec zanjo ni mogel vedeti in je posledično prodajalec odgovarjal, četudi je pogodba vsebovala klavzulo »videno-kupljeno« primer se ne nanašal na napake konstrukcije zgradbe, ki jih kupec nikakor ni mogel ugotoviti s še tako skrbnim pregledom.