Zapor namesto plačila globe

Od 6.11.2016 naprej velja Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 32/2016. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča so bila določila ZP-1 o uklonilnem zaporu brisana. Noveliran ZP-1 pa uvaja nov institut in sicer nadomestni zapor. Z dosedanjim uklonilnim zaporom terjatve do plačila globe ni bila poravnana in je bil kršitelj po prestanem zaporu še vedno dolžan plačati neizterjano globo.

Po sedanji ureditvi nadomestnega zapora pa bo z prestanim zaporom kršiteljeva obveznost plačila globe zaradi katere je bil izrečen nadomestni zapor prenehala.

ZP-1 v 20.a členu določa pogoje pod katerimi je možno izreči nadomestni zapor in sicer zaradi izterjave globe (ali več njih) kadar skupen znesek glob ne presega 1000 EUR in pod pogojem, da glob ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe. Opisano tako pomeni, da se storilec prekrška ne more odločiti in namesto plačila globe izbrati zapor.

Organ, ki je pristojen za izterjavo globe o tem, da le te ni mogoče izterjati obvesti sodišče. Sodišče nato preveri ali so izpolnjeni pogoji za izrek nadomestnega zapora in če so pošlje storilcu pisno obvestilo o tem, da je uveden postopke nadomestnega zapora in da se lahko v roku 5 dni izjavi o vsebini obvestila pri čemer mu poda vsa potrebna pojasnila predvsem pa, da storilec v izjavi ne more uspešno uveljavljati ugovorov zoper pravnomočno odločbo ali plačilni nalog, s katerim je bila izrečena globa, da lahko v izjavi navede in pojasni dejstva in okoliščine, povezane z nezmožnostjo plačila globe ali nezmožnostjo prestajanja nadomestnega zapora, pri čemer mora za svoje navedbe predložiti dokaze in da se bo postopek odreditve nadomestnega zapora ustavil, če poravna vse neizterjane globe.

Če se storilec v zakonsko določenem roku ne poda izjave izjavi ali če sodišče ugotovi, da v izjavi ni navedel dejstev in okoliščin, ki bi vplivale na odreditev nadomestnega zapora, ali zanje ni predložil dokazov, izda sodišče sklep o nadomestnem zaporu.

Storilec lahko v zakonsko določenem roku predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in sodišče v tem primeru preveri ali so morebiti izpolnjeni pogoji za to obliko alternativne izvršitve globe.

Če v postopku sodišče ugotovi, da je storilec v izjavi navedel dejstva in predložil dokaze, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora, ali če presodi, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bil sorazmeren in pravičen ukrep, postopek ustavi.

Če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 eurov, globe in je odrejen nadomestni zapor sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. V seštevek glob se vštejejo le globe, izrečene s posamičnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo v višini najmanj 300 eurov.

Če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300 eurov na posamični plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000 eurov in je izrečen nadomestni zapor se za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 30 dni.

Sodišče pa lahko tudi zniža število dni zapora če ob upoštevanju storilčeve zmožnosti za prestajanje zapora, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin v času odločanja oceni, da za to obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi, lahko število dni nadomestnega zapora zniža za največ eno tretjino, vendar ne na manj kot 8 dni.

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.