Belokranjski grbi nakvačkani. Bo dovolj za Guinnessa?

Članice skupine Slovenija kvačka so združile moči in bodo z izdelanimi tisoč kvačkanimi izdelki poskušale prisvojiti Sloveniji nov Guinnessov rekord. Začele so, in nekatere tudi že končale, s kvačkanjem grbov 212 slovenskih občin, ki jih bodo na kulturni praznik slovesno predale občinam in na ta način tudi obeležile 30 let samostojnosti Slovenije,

Zaključeni so tudi vsi trije belokranjski grbi. Elizabeta Trempus je že lansko jesen zaključila s kvačkanjem grba občine Črnomelj v velikosti 130 x 150 cm. Po zaslugi spretnih prstov Tine Štukelj ponosno stojita krokarja na grbu občine Metlika v velikosti 132 x 138 cm. Vesela in ponosna, da je lahko sodelovala pri podvigu, v katerem sodeluje 211 kvačkaric in en kvačkar, je tudi Duška Pavlin, ki je ustvarila semiški grb velikosti 142 x 142 cm.

"Začeli smo delati zbirko tisoč izdelkov. Vsak naredi poleg grba še štiri izdelke, ki se navezujejo na Slovenijo. Prihajajo zelo zanimivi kosi, med drugim kvačkani nagelj, potica, portreti pesnikov," je za STA povedala pobudnica projekta Jadranka Smiljić, ki je pred dvema letoma z Anito Kac že dosegla Guinnessov rekord v maratonu neprestanega kvačkanja.

Izdelke kvačkajo v c2c tehniki s prejo, izdelano v Majšperku, zaključiti pa jih morajo do 28. januarja, ko je načrtovana izdelava posnetka celotne zbirke za Guinnessov rekord. Na kulturni praznik 8. februarja nameravajo kvačkane grbe predati občinam, ki so odkupile te izdelke.

Gre za razmeroma velike kreacije, saj merijo več kot meter v dolžino in širino. Enotnega merila si po besedah Korošice Smiljićeve niso mogli zastaviti, saj imajo občine zelo različne grbe. "Vsak izdelek je unikat in vsak kvačkar je dal vanj svoj pečat," je povedala.

Za kvačkanje enega grba je potrebnih povprečno 100 ur dela, s tem da v to ni všteto načrtovanje, izdelava motiva in ostalo. Delo se opravlja prostovoljno, večinoma ob službi, skrbi za družino in gospodinjskem delu.

Pri načrtovanju so se povezali z društvom Heraldica Slovenica in se ob veliko naučili o samih grbih, kaj pomenijo, iz katerih časov izvirajo.

Projekt, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, naj bi prispeval k povezanosti ljudi, promociji tradicije in zgodovine Slovenije in občin ter navduševanju javnosti nad kvačkanjem.