Čakalne vrste ostajajo, ker ne najdejo pacientov

Pri projektu skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu se pojavljajo težave. Veliko terminov za posege ostaja nezasedenih, ker NIJZ ne uspe dovolj hitro najti pacientov zanje, piše portal N1. Oktobra so izvajalci zdravstvenih storitev začeli izvajati storitve, ki jim jih je ministrstvo za zdravje odobrilo v okviru razpisa za skrajševanje čakalnih dob. Velik del terminov za te storitve pa ostaja nezaseden.

"Za ortopedske operacije imamo zasedene samo tri od 90 posegov, ki bi jih morali opraviti v oktobru, če bi želeli izpolniti program," so za N1 sporočili iz Splošne bolnišnice Novo mesto. “Še več, od teh treh pacientov, ki smo jih povabili na pregled, sta se odzvala samo dva,” so dodali.

Paciente v termine uvršča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). “Večkrat smo pozvali NIJZ, naj pravočasno doda paciente v program ortopedije, vendar pravega odziva še ni bilo,” so dejali v novomeški bolnišnici. Ortopedske operacije lahko izvedejo samo, če prej opravijo več pregledov in tako imenovano predoperativno šolo za paciente. “Za vso predpripravo potrebujemo dva do tri tedne, zato je nujno, da so termini posegov znani čim prej,” so pojasnili. Podobne težave imajo tudi v številnih drugih bolnišnicah po Sloveniji.

Paciente v termine torej uvršča NIJZ oziroma njegovi klicni centri. To počnejo tako, da kličejo paciente, ki so na seznamu nedopustno dolgo čakajočih in jih poskusijo naročiti na enega od terminov, ki so jih odprli izvajalci zaradi programa skrajševanja čakalnih dob.

NIJZ je paciente začel klicati 27. septembra, so za N1 povedali na ministrstvu za zdravje. Do 5. oktobra so opravili pogovor s 7.313 pacienti, ki so bili po njihovih dotedanjih podatkih nedopustno dolgo na čakalnem seznamu. Od teh 7.313 je bilo:

– 893 oseb ali 12,2 odstotka uvrščenih na nove čakalne sezname v okviru programa skrajševanja čakalnih dob.

– 2.656 oseb ali 36,4 odstotka ni želelo novega termina, ker niso želele zamenjati izvajalca in so dejale, da je za njih sprejemljivo, da še naprej čakajo pri istem izvajalcu, kjer so bile na čakalni seznam uvrščeni doslej.

– 545 osebam (7,4 odstotka ) NIJZ ni uspelo zagotoviti boljšega termina, kot so ga imele doslej.

– 2.673 oseb ali 36,5 odstotka, ki sploh niso več čakale na storitev, saj je bila ta že opravljena.

Ti podatki so zanimivi in verjetno veliko povedo o čakalnih vrstah v slovenskem zdravstvu. To je poudarilo tudi ministrstvo za zdravje. “Trenutni nacionalni razpis nam je dal množico koristnih podatkov, ki jih bomo uporabili tudi pri pripravi naslednjega nacionalnega razpisa,” so zapisali.

Na aktualnem razpisu je bilo razdeljenih dobrih 18 milijonov evrov, na voljo pa je še veliko več denarja. V komercialnih zdravstvenih zavarovanjih je namreč nastalo več kot 60 milijonov evrov presežka zbranih premij iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nad izplačili, ki so bila manjša zaradi okrnjenega delovanja zdravstva med epidemijo. Ta denar naj bi bil namenjen za skrajševanje čakalnih dob.

Vendar neuspeh NIJZ pri naročanju pacientov na termine v okviru programa skrajševanja čakalni dob ni popolno presenečenje. Poznavalci sistema že dolgo opozarjajo, da vzrok za čakalne vrste ni samo pomanjkanje zdravstvenih storitev. Zato so pogosto pozivali, da je treba čakalne vrste “prečesati”.