Črnomelj fčasih (103)

Črnomaljski župan Karel Müller.

Leta 1921 je bil zaradi zaslug za vsesplošni napredek občine odlikovan z Redom sv. Save. Na volitvah leta 1933 je bil zaradi velikega ugleda in zaupanja ponovno izvoljen za župana. Takoj se je zavzel za prepotrebno razširite rezervoarja pitne vode v Črnomlju in za razširitev kanalizacije, ker je bilo uspešno izvedeno.

Ob podpri vseh belokranjskih županov se je leta 1934 zavzel za elektrifikacijo Bele krajine in ta problem še isto leto izpostavil na gospodarskem zborovanju belokranjskih županov v Črnomlju, ki ga je vodil on sam in ki so se ga udeležili poleg obeh belokranjskih okrajnih načelnikov tudi nekateri poslanci iz Ljubljane.

Na zborovanju so posebno pozornost posvetili belokranjskemu kmetijstvu ob ugotovitvi, da je na najnižji ravni v takratni banovini, ker so kmetu vsako leto uničevale pridelke suša in druge vremenske nevšečnosti. Dosegli so, da so belokranjskim kmetom za tekoče leto znižali davke za 30 do 50 odstotkov.

Z njegovim prizadevanjem so iz banskega fonda dobili sredstva za adaptacijo cest v črnomaljskem okraju in jih temeljito popravili. Z vztrajnim prizadevanjem pri ministrstvu za prosveto je uspel, da so leta 1935 dovolili v Črnomlju ustanoviti meščansko šolo obrtno-industrijskega tipa, za kar so preuredili prostore v prvem nadstropju občinske hiše; v šolo se je takoj vključilo 165 učencev in učenk.

Vir: Janez Kramarič: Cerkev in pokopališče v Vojni vasi (300 let prve omembe cerkve v črnomaljski župnijski matriki), Črnomelj, 2004, str. 17-18.