Intimni dokumentarec Telo z Urško Ristić

V Kinodvoru bo 11. oktobra ob 20.30 premiera intimnega dokumentarca Telo v režiji Petre Seliškar, ki aziskuje izjemno življenje in zapleteni notranji svet ženske, ki je dvajset let preživela na robu med življenjem in smrtjo. Gre za zgodbo o vztrajnosti in sprejemanju, o bolezni in zdravju, o povezanosti telesa in duha. Po projekciji sledi pogovor s protagonistko filma Urško Ristić, režiserko Petro Seliškar in direktorjem fotografije Brandom Ferrom!.

Celovečerni dokumentarni film spremlja dve desetletji življenja režiserkine prijateljice Urške, profesionalne pianistke (zdaj je zaposlena na Glasbeni šoli v Črnomlju) in nekdanje manekenke, ki ji pri 28 letih odkrijejo encefalitis (vnetje možganov), leta kasneje pa jo doleti še ena, zahrbtnejša in bolj skrivnostna bolezen. Film je nastal na podlagi režiserkinih arhivskih posnetkov, ki so nastali v njeni mladosti, in ki jim je pozneje dodala na novo nastale posnetke iz Ljubljane in Prespanskega jezera v Severni Makedoniji.

"Hotela sem, da bi gledalec telesno začutil Urškino telo in to, kar čuti, njeno bolečino in negotovost. Razmišljala sem, kako naj vstopim v ta svet in vanj pripeljem gledalce. To smo poskušali doseči s skladateljem Vladimirjem Rakićem, njegovo glasbo in oblikovanjem zvoka. Hotela sem, da gledalci zares fizično občutijo, česar besede ne morejo opisati. Stanje med sanjami, resničnostjo in škodo, ki jo povzročajo bolezen in zdravila. Potrebuješ veliko energije, da se izvlečeš iz tega in se vrneš v normalni svet. To se mi zdi nadvse fascinantno. /…/ Vizualno je vse skupaj precej abstraktno, saj nisem hotela ponavljati, kar je Urška že sama povedala. Telo smo skušali predstaviti na celični ravni kot nekaj, skozi kar občinstvo potuje. Je mešanica mikroskopskih slik celic in podvodnih prizorov z ribami. Uporabili smo ribe arapajma iz Amazonije, ki smo jih posneli v leipziškem živalskem vrtu. Tako so grde, da se mi zdijo že kar lepe. Navdušile so me. Kot otrok sem si predstavljala, da je tako na dnu jezera, zato sem hotela z njimi predstaviti Urškine najgloblje strahove," je zapisala režiserka.

Petra Seliškar je študirala na amsterdamski akademiji NAFTA ter na Northern Media School v Sheffieldu končala postdiplomski študij režije in produkcije. Leta 2003 je z življenjskim sopotnikom Brandom Ferrom v Sloveniji in Makedoniji ustanovila produkcijsko hišo Petra Pan Film, leta 2010 pa festival kreativnega dokumentarnega filma MakeDox. Njena filmografija vključuje dokumentarce Babice revolucije (2006), Mama Evropa (2014), Moj narobe svet (2016), Odpotovanje (2020) in druge.

Film je premiero doživel na Sarajevskem filmskem festivalu, prikazan je bil tudi na festivalu MakeDox v Makedoniji, čisto zadnja novica pa je, da je na 26. Filmskem festivalu v Portorožu včeraj prejel nagrado Vesna za najboljši dokumentarni film.