Kaj se dogaja s projektom postavitve muzeja v Miličih

V Beli krajini živi okoli 150 potomcev Uskokov, ki so se v 16. stoletju pred turško silo na Balkanu umaknili proti severu. Na sončni strani Gorjancev so se skozi stoletja popolnoma integrirali, obdržali svoj jezik, kulturno identiteto, a hkrati sprejeli pravila in norme prostora, v katerem živijo.

Slovensko- srbsko poslovno društvo (BASS) iz Ljubljane je pred leti dalo pobudo za projekt postavitve muzejske zbirke zgodovinskega in etnološkega značaja v Miličih, s katero bi predstavili zgodovino Uskokov v Beli krajini in poudarili zgledno sobivanje s prvotnimi prebivalci. Med podporniki projekta sta tudi Občina Črnomelj in Mestna muzejska zbirka Črnomelj.

Čeprav so spomladi 2021, ob obisku takratnega srbskega zunanjega ministra Nikole Selakovića v Miličih, pristojni napovedovali, da bi objekt in zbirko lahko odprli že v letu dni, se do danes to ni zgodilo. Na Občini Črnomelj pravijo, da je za postavitev muzeja, ki bo postavljen na zemljišču tik pod pravoslavno cerkvijo sv. Petra in Pavla v Miličih, pridobljeno gradbeno dovoljenje, potekajo pa še pogovori glede zaključka finančne konstrukcije.

Obsežne raziskave uskoškega življenja v Beli krajini

Ob siceršnjih prizadevanjih za postavitev muzeja oziroma kulturnega doma, ki bo vseboval stalno razstavo o zgodovini in etnografiji Uskokov v Beli krajini, poteka tudi temeljna raziskava arhivskih virov, primarnih pričevanj o naselitvi in življenju Uskokov v Beli krajini. Cilj raziskave je zbiranje, kritična obdelava in posledična objava izvornih dokumentov, listin, ki pričajo o prihodu, naselitvi, pravnemu položaju, vojaški in upravni ureditvi Uskokov ter nenazadnje o podobah njihovega življenja in sobivanja z ostalim prebivalstvom Bele krajine. Zbrane listine, tako poznane kot še nepoznane, se prečrkuje iz pisane gotice in prevaja v slovenski jezik. Do sedaj je bilo pridobljeno, pregledano, prečrkovano in prevedeno vsakovrstno gradivo iz Arhiva Republike Slovenije, ki sega v obdobje od leta 1530 do 1741.

Strokovna skupina, ki skrbi za prikaz zgodovine in etnografije tega območja, od kolonizacije Uskokov do njihovega življenja danes, hkrati preučuje tudi temeljno literaturo, ki tako ali drugače obravnava Uskoke in z njimi povezana vprašanja. Zbrano arhivsko gradivo bo predstavljeno v trojezični znanstveni objavi, ki bo vsakemu omogočala razumevanje izbranih izvornih pričevanj o Uskokih v Beli krajini. Poleg že obstoječih objav nekaterih temeljnih dokumentov o preteklosti Bele krajine, kot so denimo ustanovna listina župnije Črnomelj, ustanovna listina samostana v Gradcu, vrsta novih virov v monografiji o Vinici, prihajajoča Metliška cehovska knjiga, bo to še en izjemno dragocen nabor in prikaz temeljnih zgodovinskih virov Bele krajine, pravijo pristojni.