Kavšek: Državo držijo v šahu, Belokranjce pa za talce

Tretja razvojna os je ena od prioritet aktualne vlade, kar je jasno povedal tudi premier Robert Golob, in verjamem, da so to razumeli tudi vsi uradniki, je na današnjem posvetu v državnem svetu zatrdil predsednik medresorske delovne skupine, ki želi pospešiti projekt, Andrej Rajh. Ob tem je predstavitev nove časovnice napovedal do konca maja.

Rajh se je strinjal, da je v današnjem času nesprejemljivo, če po več kot treh desetletjih obstoja države še vedno ni izpolnjeno pričakovanje prebivalstva na teh območjih po sodobni cesti, ki bo povezala obmejni in razmeroma zaprti regiji s središčem države ter bo omogočala dnevne ekonomske migracije mladih, privabljala vlagatelje v gospodarstvo in ohranjala obstoječo kondicijo mnogih uspešnih podjetij.

Velik del krivde za to je pripisal civilnim iniciativam, ki nasprotujejo izbiri trase in z uporabo vseh mogočih pravnih sredstev ovirajo uveljavljanje javnega interesa, pa tudi politiki, ki zaradi dnevno-političnih koristi spodkopava strokovne odločitve pristojnih inštitucij.

Aktualna vlada se je po njegovem takoj po s strani Darsa prejetih informacijah o zaznanih zamudah pri načrtovanju in gradnji projekta lotila preverjanja časovnice in zahtevala njeno optimizacijo v vseh fazah priprave in izvedbe projekta.

O časovnici do konca maja

"Zaradi želje po realni časovnici zamujamo z njeno predstavitvijo javnosti, kar pa ne pomeni, da se projekt upočasnjuje oziroma da se na njem ne dela," je dejal Rajh, ki o rokih danes ni govoril, saj so na predlog Darsa pripravljeno časovnico posredovali v revizijo uglednemu slovenskemu strokovnjaku, bodo pa ti predstavljeni do konca meseca.

Ob tem je pozval vse, da prepoznajo strateški pomen projekta ter da s svojimi dejanji in pravnimi postopki ne zavlačujejo gradnje.

Večina zamud zaradi upravnih postopkov

Po besedah članice uprave Darsa Lidije Kegljevič Zagorc je večina preteklih zamud nastala v fazi upravnih postopkov, pri čemer je veliko vprašanje, ali lahko zaradi tega za pospešitev postopkov skrajšajo čas gradnje. Gre namreč za zelo zahteven projekt, zato so tudi predlagali preveritev s strani strokovnjaka, saj ne želijo s tem vplivati na kakovost gradnje.

Kordiš: Tudi mi želimo sodobno in varno cesto

Tudi direktor dolenjske in belokranjske gospodarske zbornice Tomaž Kordiš je zatrdil, da si tako kot Korošci želijo sodobno in varno cesto, ki bo ustvarila razvojne priložnosti tako za gospodarski kot za negospodarski sektor s poudarkom na mladih, saj tudi pri njih beležijo odseljevanje mladih. Opozoril je na negativni prirast prebivalstva v treh belokranjskih občinah ter odgovorne povabil, da se zapeljejo po cesti v Beli krajino in se sami prepričajo, zakaj se mladi s tega območja izseljujejo.

»Da se bo leta 2023 politika zopet pogovarjala o tem, ali je časovnica prava ali ne, milo rečeno ne razumem. Danes bi moralo biti zgrajenih že prvih pet kilometrov hitre ceste mimo Novega mesta. Graditi bi se morala že tretja in četrta etapa, mi pa se očitno spet pogovarjamo o tem, kako projekt znova prestaviti za toliko in toliko let. Zakaj rabimo nekega eksperta, ki ne živi ne na Koroškem, ne v Beli krajini, da bo odločal o usodi ljudi v Beli krajini in na Koroškem? Tega enostavno ne razumem. Enostavno, kot pravijo Korošci -dost' imamo tega,« je zaključil Kordiš.

Kavšek: Lahko začnemo z juga

Črnomaljski župan Andrej Kavšek je dejal, da si Belokranjci tretjo razvojno os želimo, ker jo tudi potrebujemo. »Imamo namreč občutek, da imajo odločevalci v Ljubljani občutek, da temu ni tako, ker ne zganjamo takšnega ali drugačnega cirkusa, ampak potrpežljivo čakamo. Center pač razume in se odzove samo na agresivna dejanja,« je povedal.

Kavšek je sicer pozdravil današnjo razpravo, a hkrati ugotovil, da so doslej poslušali »milo rečeno zavajanja in neresnice«. Priznal je, da se je, odkar je za južni krak tretje razvojne osi zadolžen Dars, vendarle nekaj začelo premikati tudi v Beli krajini. »Želeli pa bi si predvsem čimprejšnji začetek del. V Novem mestu bo ta saga seveda kar dolga, lahko pa začnemo z juga, predvsem pa rabimo tunel,« je poudaril.

Črnomaljski župan je dodal, da razume zahtevnost projekta, ne razume pa, da v času, ko je bila zadeva na pristojnem ministrstvu, ni bilo narejenih potrebnih tehničnih pravilnikov, ki bi omogočili projektiranje hitre ceste v Beli krajini. »Pravzaprav sem osebno zadnjih pet let na ministrstvu poslušal samo jamranje kaj in kako se neda, kaj manjka, ni pa bilo narejeno tisto, kar bi lahko bilo. Nad tem smo zelo razočarani.«

Po Kavškovih besedah ob trenutno veljavni slovenski zakonodaji izvedbe projekta še lep čas ni pričakovati. Odgovorne je o ob tem vprašal, kdaj bodo začeli razmišljati o poenostavitvi zakonskih postopkov za pomembne infrastrukturne projekte, kot je to praksa v nekaterih drugih državah. »S trenutno zakonodajo omogočamo posameznikom njihove hobije, ki v resnici nimajo zveze s strokovnim, ampak večinoma s postopkovnim postavljanjem ovir s katerimi držijo vso državo v šahu, konkretno nas Belokranjce pa za talce,« je bil oster župan in spomnil, da je bilo že leta 1974 jasno, da to cesto potrebujemo.

Celoten posvet o tretji razvojni osi v državnem svetu si lahko pogledate v videu.