Kljub suši težav pri dobavi vode ne pričakujejo

Dočakali smo že prvi vročinski val in po napovedih jih naj bi bilo do konca poletja še nekaj. Zaradi uspešnega zmanjšanja vodnih izgub v preteklih letih, kljub napovedani suši ne pričakujemo problemov pri dobavi vode za naše uporabnike. Pripravljene imamo tudi načrte vključevanja rezervnih vodnih virov v sistem.

Kljub temu pa je za nas obdobje suše stresno, saj na pomanjkanje vode oziroma vodne izgube vplivajo tudi dejavniki, na katere sami nimamo vpliva. Sušenje zemlje povzroči njene premike, kar velikokrat povzroči defekte na vodovodnem sistemu. Zato se praviloma poleti število okvar in s tem vodnih izgub poveča.

Drugi dejavnik pa so nedovoljeni odvzemi vode iz hidrantov, ki so ravno tako večji v obdobjih, ko vode primanjkuje. Uporabnike opozarjamo, da so hidranti v javnem vodovodnem omrežju namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Brez soglasja izvajalca se sme voda iz hidranta uporabiti zgolj za gašenje požarov in odpravljanja posledic elementarnih nesreč. Poleg izgube vode zaradi kraje lahko nenadzorovan odvzem pitne vode iz omrežja povzroči izpad dobave pitne vode, motnost pitne vode, spremembe v pritisku, nekontrolirano odtekanje vode…

Vsi skrbimo in varujemo čisto pitno vodo. Poskrbimo tudi, da oskrba z njo ostane nemotena.

Polnjenje bazenov

Čedalje več uporabnikov ima pri svojih hišah tudi večje ali manjše bazene. Količina vode v vseh teh bazenih za oskrbo s pitno vodo ne predstavlja problema. Seveda pod pogojem, da voda ni nedovoljeno odvzeta iz hidrantnega omrežja.

Najbolj enostavno in tudi najbolj prav je, da uporabniki polnijo bazene iz interne vodovodne napeljave. Pri tem dobijo tudi dodatni pozitivni efekt izpiranja in čiščenja interne inštalacije. Kapaciteta navadne kuhinjske pipe je približno dva kubična metra vode na uro.

Količina vode, ki preko vodomera steče v bazen pa »pokvari« izračun akontacije za naslednje obračunsko obdobje. Zato svetujemo uporabnikom, da pred in po polnjenju bazena popišejo stanje vodomera in nam te podatke sporočijo ([email protected]). Na ta način bo strošek vode za polnjenje bazena v celoti na naslednji položnici, akontacije za naprej pa bodo ostale nespremenjene.

Po uredbi se pri vodi za polnjenje bazena obračunava tudi okoljska dajatev ter storitev odvajanja in čiščenja. Tako je strošek enega kubičnega metra vode za uporabnike z MKČN 1,57 evra, za uporabnike s pretočno greznico 2,09 evra in uporabnike, ki so priključeni na kanalizacijo 2,23 evra (z upoštevanim DDV).

Osebno ne razumem ljudi, ki investirajo do nekaj tisoč evrov za bazen, potem pa iščejo vse možne rešitve, da bi prihranili ali ukradli za maksimalno 50 € vode.

Kotiček za še uporabne aparate (Zeos)

V četrtek, 17. junija, je bil uradno predan v uporabo kotiček za še uporabne električne in elektronske aparate. Organizatorji projekta ugotavljajo, da imajo gospodinjstva v povprečju v Sloveniji skoraj 5 odstotkov naprav, ki še delujejo, a niso v uporabi, kar petina pa jih ima doma odvečne delujoče aparate, s katerimi ne naredi ničesar. Zato organizatorji projekta pozivajo vse občanke in občane, da čim prej uporabijo kotiček in uporabnim izdelkom podarijo novo življenje ter jim omogočijo, da zares zaokrožijo.

Vanj se lahko odda naslednje še delujoče aparate za ponovno uporabo: pralne stroje, hladilnike, zamrzovalnike, namizne in prenosne računalnike, zabavno elektroniko, male gospodinjske aparate, igrače, mobilne telefone, zvočnike, TV z ravnim zaslonom z daljincem, LCD monitorje, krožne žage, vrtalnike, glasbene stolpe, sesalnike in ostale primerne aparate na elektriko ali baterije. Zbranim aparatom bo projektni partner skozi postopek priprave za ponovno uporabo preveril funkcionalnost in električno varnost ter jih vrnil na trg po primerni ceni ali pa jih podaril.

Kotiček je postavila družba ZEOS, d.o.o. v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d.o.o. ter lokalnim partnerjem Javno podjetje Komunala Črnomelj d.o.o. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije.