Na vsebino

Knjižnice zbirajo spomine

Izvir Krke, 1929. Fotografijo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.
Izvir Krke, 1929. Fotografijo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.

Se spomnite kopalne kape, ki si jo je vaša mama zvesto nadela v toplicah? Kje je bilo najbližje rečno kopališče? Ali pa delujočih mlinov, žag in črpalnic? Si umijete lica v izviru večne mladosti ali zdravilnih moči? Živite blizu hidroelektrarne? Ste kdaj drsali po zaledeneli strugi ali mrzlega decembra prali čreva v bližnjem potoku? Čolnarili ali se udeležili tekmovanja v muharjenju?

Če je bila voda nekoč zelo viden del človekovega vsakdana, se je s tehnološkim razvojem in dviganjem sanitarnih kriterijev skrila v podzemne cevi vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, postala je regulirana tako fizično kot upravno ter se oddaljila od družabnega in socialnega življenja.

Knjižnica Črnomelj in Ljudska knjižnica Metlika vabita, da z njimi delite fotografije, dokumente, predmete ali spomine na življenje ob vodi, od pomolov, jezov in mostov, v mestu ali na vasi, do gospodarskih objektov in dejavnosti, kot so zdravilišča, napajališča, perišča, kopališča, sejmišča. Obiščete jih lahko do 1. oktobra letos, priporočajo pa, da se za obisk predhodno dogovorite in sicer, v Knjižnici Črnomelj na telefonski številki 07 30 51 364 (Andrej Črnič) ali v Ljudski knjižnici Metlika na telefonski številki 07 369 15 22 (Lidija Nemanič Baškovič). Skenirano gradivo z opisi in zgodbami lahko pošljete tudi po pošti na e-naslova: [email protected] ali [email protected].

Vaše zgodbe si bodo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bodo shranili v arhivu knjižnice in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra.

Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj