Ljudje ob Kolpi: Fanika Požek

Fanika Požek, ljudska pesnica

Rojena 16. oktobra 1947 v Dolenjcih (pri Adlešičih), umrla 13. avgusta 2019 v Črnomlju.

Deželica sonca in grozdja

Deželica sonca in grozdja,

ti meni najdražji si kraj,

vedno, ko daleč bom zdoma,

rad se bom vračal nazaj!

Na hribčkih se hrami bleščijo,

bele tam breze šume,

nageljni v oknih dehtijo,

ko lastovke spet prilete.

Na jesen, ko listje odpada,

sladko nam grozdje zori,

vino iz mošta postaja,

vinski se praznik slavi!

Tudi tisti, ki ne spremljajo prav budno slovenske narodno zabavne glasbe so verjetno že kdaj slišali skoraj ponarodelo pesem, ki jo je uglasbil Lojze Slak, pojejo pa jo Fantje s praprotna. To je tudi prva javno objavljena pesem Fanike Vlašič, po domače Fanike od Doljnjih Kraljev, ki je bila objavljena v Kmečkem glasu leta 1962. Takrat 15 letna deklica zanjo ni dobila honorarja ali nagrade, a pesem je kmalu osvojila srca ljubiteljev te zvrsti glasbe. In to je gotovo največja nagrada za umetnika. Prvo pesem je Fanika napisala pod mentorstvom sosede Bare Komančeve (Barbara Husič, roj. Peteh), tisti čas najbolj prepoznavne ljudske pesnice v adlešiškem okolju. Nekateri sodobniki menijo, da je bila Barina vloga pri nastanku pesmi ključnega pomena, a vsekakor je Fanika s poznejšim ustvarjanjem dokazala svojo vrhunsko ustvarjalnost.

Fanika je že v osnovi šoli med sošolci v Adlešičih izstopala prav po tem, da je veliko brala – in posledično tudi pisala (kot je povedala, se je tega navzela od očeta, ki je iz farovža prinašal Večernice). Nastopala je na vseh proslavah in dogodkih v domačem kraju in nato kmalu dokazala, da je zelo talentirana – za eno od smeri umetnosti: pisanje kratkih črtic in predvsem besedil za narodno zabavno glasbo.

Njena bogata ustvarjalna pot se je pričela kmalu po objavi prve pesmi: Bela krajina v Kmečkem glasu – ki je bila zelo všeč mlademu glasbeniku Lojzetu Slaku, ki je pesnici takoj pisal. A ker v Kmečkem glasu niso imeli natančnih podatkov je pismo naslovil kar: Fanika Vlašič, Bela krajina. Pismo jo je vseeno našlo, resda sicer šele po 6 mesecih. Lojze je predlagal spremembo naslova pesmi Bela krajina v Deželica sonca in grozdja. In takrat se je pričelo dolgoletno sodelovanje. Fanika je v svojem ustvarjalnem obdobju napisala več kot 700 avtorskih del, predvsem pesmi in več kot 650 jih je tudi uglasbenih. Pri ustvarjanju se je naslanjala predvsem na bogato ljudsko izročilo, predvsem Belokranjsko.

Veliko pesmi je napisala za Belokranjski Ansambel Tonija Verderberja, a najbolj plodno je bilo sodelovanje z Ansamblom Lojzeta Slaka, saj je prvih sedem let pisala le zanj. Zanj je napisala številne uspešnice: Mama, prihajam domov, Visoko nad oblaki, Glas harmonike, Kadar srečam te, Vprašaj srce, Zadnja noč v letu, Še vedno lepa si, Še enkrat, Zlata cesta z morja, Na krilih vetra, Ni hotela reči ne, Vijolice, Sanje, Tiho hiša najina stoji, V domači dolini, Ob srebrni reki, ... Za Ansambel Tonija Verderberja: Beli kamen ljubezni, Ajdov cvet, Belokranjske lepote, Modri lan, Vračam se domov, Tiho teče reka... Za Ansambel Franca Miheliča: Playboy, Lectovo srce, za Ansambel Petra Finka: Morska pravljica, Zapeljiva soseda, za Modrijane: Daleč je dom, za ansambel Vasovalci (tudi Adlešičani): Stari his, Ni več prela, Beli jorgovan, za Ansambel Vrisk: Preveč je belih rož, za ansambel Spev: Edino upanje, za ansambel Vesele Štajerke: Sreča se vrne, Ansambel Akordi: Najina zgodba, Rad bi jo videl, Vzemi moje sanje, Žejen sem njene ljubezni, Želim si te, Ansambel Andreja Bajuka: Dekle pod staro vrbo, Nocoj sem prvič bil pri njej, Obriši solze, Odletel bom s pticami, Pri stari zidanici, S čolnom po reki Kolpi, Veseli samec, Veter potepuh, Želim si, Ansambel Azalea: Ti n več tisti fant, Ansambel Bobri: Dnevi samote, Napačna zveza, Senožet moje mladosti, Življenje, Ansambel Branete Klavžarja: Kje je tisto poletje, Ansambel bratov Poljanšek: Hodim po svetu, ....

In še mnogo, mnogo drugih, saj je znano, da je napisala besedila vsaj 70-im narodno zabavnim ansamblom in posameznikom.

Aktivna je bila v Združenju SAZAS in Društvu pesnikov slovenske glasbe v katerem je vodila Komisijo za oceno besedil novih članov, nekaj let pa je bila tudi podpredsednica društva.

Za svoje dolgoletno uspešno delo je bila tudi velikokrat nagrajena (prvič šele 1998 leta) na festivalih narodno zabavne glasbe:

• Vurberk - 8x prva nagrada, 2x druga nagrada, 2x tretja nagrada,
• Ptuj - 3x prva nagrada,
• Števerjan - 3x prva nagrada,
• Graška gora – 2x prva nagrada, 4x druga nagrada,
• Lenart – 1x prva nagrada,
• Odmev z Boča -1x prva nagrada,
• Zaigrajmo in zapojmo – 1x prva nagrada,
• Tamburanje va Kostele – 1x prva nagrada,
• Šentjernej – 1x prva nagrada,
• Priznanja je prejela tudi na festivalih: Viža leta (od leta 2002 do leta 2010 je 25x zmagala kot viža meseca in 2x kot viža leta), Slovenska polka in valček (nagrajena 7x),
• Leta 1999 je prejela Souvanovo nagrado za življenjsko delo,
• Leta 2001 je prejela Staretovo nagrado za kvaliteto pisanja besedil narodno zabavne glasbe,
• Občina Črnomelj se ji je za njeno delo leta 2008 zahvalila s Plaketo Otona Župančiča, največjo občinsko nagrado za kulturne dosežke.

V knjigi Dozorele sanje, ki jo je izdala 2010 leta je zapisala: »Pišem predvsem besedila za valčke, … ker sem človek globokih čustev, ljubiteljica narave in vsega lepega…

In kot se pri umetnikih rado zgodi, je tudi njen bogat ustvarjalni opus pričel nastajati zaradi velike bolečine – neuslišane najstniške ljubezni:

»Srečno pot ti zaželim, kamorkoli greš,

tudi če me zapustiš, brez slovesa greš.
Ti rečem srečno, srečno

in še brez mene srečno!

(F. Požek)

Fanika je pokopana v Adlešičih ob možu Niku Požeku, ki je bil med drugim tudi vodja Kmetijske pospeševalne službe v Črnomlju (predhodnica Kmetijske svetovalne službe), direktor KZ Črnomelj, župan (predsednik skupščine občine) Črnomlja, (prvi) vodja Kmetijsko svetovalne službe za Dolenjsko in Belo krajino, (prvi)direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto… Izgube moža se je spomnila s pesmijo Nekoč bova skupaj (uglasbil jo je Rok Švab iz Modrijanov), z njo pa so Špadni fantje na festivalu v Vurberku dobili Šifrerjevo plaketo.