Monsignor Anthony Ogulin - devetdeset let smrti

Dne 16. februarja 1862 se je v Cerovcu pri Črešnjevcu očetu Jožefu in mami Mariji, rojeni Skala, rodil sin Anton. Po končani gimnaziji v Novem mestu, ga je pot peljala v Ameriko, kamor je prispel leta 1880. Vstopil je v semenišče sv. Frančiška v kraju Milwaukee. Nadškof Michael Heiss ga je 13. marca 1884 v semeniški kapeli posvetil v diakona, 19. septembra istega leta pa ga je nadškof John Ireland posvetil v duhovnika in imenoval za duhovnika v Heron Lakeu v Minnesoti. Tu je ostal štiri leta. Od 1888 do 1890 je bil župnik v Saint Petru. Leta 1890 je prišel v Saint Paul, kjer je prevzel novoustanovljeno župnijo sv. Bernarda. Od 12. novembra 1912 do svoje smrti leta 1933 je deloval v župniji sv. Neže (Agnes) v istem mestu.

Župnijo sv. Neže je leta 1887 ustanovil nadškof John Ireland za nemško govoreče priseljence. Nahaja se v soseski Saint Paula imenovani Frogtown, Frog City, nemško Froschberg. Soseska je ime dobila po žabah, ki je je bilo tu zelo veliko, saj je naselje nastalo na močvirnatih tleh. Naselje je nastalo med letoma 1860 in 1880 kot naselje delavcev, ki so gradili veliko severno železnico. Priseljenci so bili predvsem Poljaki, Skandinavci, Nemci in Irci. Župnijska cerkve sv. Neže je bila zgrajena med letoma 1909 in 1912 ter sprejme 1000 ljudi. Današnja cerkve je že tretja cerkev zgrajena na tem mestu. Vpisana je tudi v nacionalni register stavbne dediščine.

Prvi duhovnik novoustanovljene župnije je bil James Trobec, rojen v Logu pri Polhovem Gradcu. Prav on je 9. junija 1912 blagoslovil novozgrajeno cerkev in kasneje, 15. maja 1913, še prve tri cerkvene zvonove. Drugi Duhovnik je bil John M. Solnce (Johann Sonz) rojen v Smledniku. On je bil tisti, ki je z arhitektom Georgom Riesom in gradbenim odborom izbral načrt za cerkev. Izbrali so baročni stil, ki je bil blizu evropskim priseljencem. Izbran je bil načrt po vzoru opatijske cerkve samostana Schlägl na severu Avstrije. Kot tretji župnik je v župnijo prišel Anthony Ogulin. Ob njegovem prihodu je župnija veljala za največjo nemško župnijo v državi. Pričakali so ga ogromni dolgovi, ki so nastali ob gradnji cerkve (preračunano v današnjo vrednost je šlo za več kot 2 milijona evrov dolga). Cerkev pa je potrebovala še nekaj detajlov, da bi res zasijala v polni luči. Nameščena je bila prižnica, kupljeni so bili trije zvonovi, v kupolo so bile nameščene luči, nabavljene so bile spovednice, spomladi 1915 so bili kupljeni lestenci, leta 1916 je cerkev dobila električno razsvetljavo, leta 1917 so bile kupljene nove orgle. Ob vsem tem je Ogulinu uspelo skoraj prepoloviti dolg župnije. Za časa njegovega upraviteljstva je cerkev dobila še nove vitraje (1930), ki jih je v Münchnu izdelal F. J. Majer in so klasičen primer t. i. münchenske šole. Istega leta je cerkev dobila tudi nov marmorni oltar izdelan v Italiji. Leta 1931 je cerkev dobila mikrofon in ozvočenje.

Prva svetovna vojna je prinesla nezaupanje in včasih celo odkrito sovraštvo Američanov do nemškega prebivalstva. V nedeljo 4. novembra 1917 ob 4. uri zjutraj je bila vržena bomba v stavbo župnišča, medtem, ko so še vsi spali. Trije tam bivajoči duhovniki, med njimi tudi Anthony Ogulin, so se komaj izognili poškodbam ali smrti. Najbolj so bili poškodovani pisarna, Ogulinova delovna soba, spalnica, veža in jedilnica. Kasneje so prijeli storilca in izkazalo se je, da ni šlo za napad na župnika Ogulina osebno, pač pa za splošno sovraštvo do nemškega duhovništva. Napadalec Kohn. W. Hitchler je bil spoznan za neprištevnega in je bil poslan na psihiatrično zdravljenje.

Proti koncu vojne je župnišče dobilo telefon, leta 1918 pa je Ogulin zaprosil še za avtomobil. Še pred koncem leta 1918 je župnišče dobilo tudi električni pralni stroj.

Po prvi svetovni vojni je župnija pričela izgubljati svoj nemški značaj. Nemška društva so začela usihati, izgubljal se je nemški jezik v šolah in doma. Leta 1924 je Ogulin obiskal Rim in skupaj s še šestimi duhovniki prejel naziv monsignor. Poleti leta 1926 je monsignor Ogulin obiskal Evropo in svoje domače kraje. Leta 1927 je bila ugotovljeno, da župnija sv. Neže prosta dolgov.

Leta 1933 je monisgnor Ogulin zbolel za vodenico in 21. avgusta 1933 umrl v župnišču. Župnija sv. Neže je v času njegovega delovanja dosegla stabilnost – tako finančno kot duhovno. S svojim dolgim bivanjem v soseski Frogtown je ostal zapisan v spominu mnogih. Za njim je župnijo prevzel še četrti v vrsti slovenskih duhovnikov Francis S. Rant iz Češnjic, za njim pa še zadnji iz vrste Slovencev John C. Gruden iz Idrije.

Pet slovenskih duhovnikov, med njimi tudi Belokranjec Anton Ogulin, je tako zaznamovalo skoraj sedem desetletij delovanja nemške župnije sv. Neže v soseski Frogtown v Saint Paulu.