Na Gornjem Suhorju pri Vinici krepili slovensko-britansko prijateljstvo

Predsednik republike Borut Pahor in britanska državna podsekretarka, pristojna za evropsko sosedstvo in Ameriko Wendy Morton sta v Gornjem Suhorju pri Vinici, kjer se je leta 1945 zrušil bombnik z britansko posadko, katere del so slovenski partizani rešili pred okupatorji, obeležila dan slovensko-britanskega prijateljstva. Kot slavnostna govornika sta poudarila pomen v najtežjih trenutkih stkanega medsebojnega prijateljstva. Slovesnosti se je udeležila tudi britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler.

Leta 2018 sta predsednik Pahor in veleposlanica Honey v Gornjem Suhorju odkrila spominsko obeležje zavezniškim članom posadke padlega bombnika B 24 Liberator VI. Dan slovensko-britanskega prijateljstva sta leto pozneje razglasila predsednik Pahor in britanski princ Edward grof Wesseški ob uradnem obisku britanskega princa v Sloveniji, z željo, da bi ta dan postal tradicionalen. Zaradi epidemije novega koronavirusa ga lani niso mogli izvesti, letos pa so tradicijo lahko nadaljevali.

Pahor je v svojem govoru orisal, kako je prišlo do razglasitve dneva slovensko-britanskega prijateljstva, in dodal, da tudi sedaj, ko Velika Britanija ni več del velike evropske družine, upa, da bomo Evropejci, EU in z njo Slovenci in Britanci ne samo ohranili, ampak nadgradili odnose, ki so prijateljski in zavezniški. Po njegovih besedah je spominska plošča slaven pomnik prijateljstva in solidarnosti v najbolj zahtevnih in tragičnih časih, saj spominja na izjemno solidarnost Slovencev, partizanov, v drugi svetovni vojni. »Tukaj so ob koncu druge svetovne vojne pogumni in solidarni domačini pomagali reševati življenja britanskim pilotom. Zgleda, da je tudi v življenju tako, da se trajno prijateljstvo splete v najtežjih dnevih. In traja tudi danes, ko Velika Britanija ni več del naše velike evropske družine,« je povedal Pahor.

Mortonova je poudarila, da je zgodba, ki se je zgodila v Gornjem Suhorju mogočen primer prijateljstva, ki se je stkalo v najtežjih okoliščinah in je danes še močnejše, kar je z vidika velikih izzivov s katerimi se soočamo na globalni ravni, izjemnega pomena. »Ko je letalo britanskih kraljevih letalskih sil leta 1945 bilo sestreljeno tukaj, so slovenski kmetje poskrbeli za letalce in jih spravili na varno. Pri tem pa so sami veliko tvegali. Izražam spoštovanje britanskim in slovenskim prijateljem ter sosedom, županu in njegovim bližnjim sodelavcem, predsedniku, vsem, ki so kakorkoli pomagali zagotoviti, da teh dogodkov ne bomo pozabili. To je veličasten primer prijateljstva med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ki traja še danes. Že na začetku močno prijateljstvo je postalo še močnejše,« je dejala.

Zbrane je nagovorila tudi britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler. Spomnila je, da je bil pred dvema letoma tukaj na obisku princ Edward, ki je pomagal pričeti s tradicijo. »Danes bi njegov oče, princ Filip, ki je Slovenijo obiskal leta 2008, praznoval 100. rojstni dan. Vem, da tudi kraljeva družina ceni prijateljstvo med obema državama. Lani oktobra sem prispela v Slovenijo in to je moj prvi obisk v Gornjem Suhorju. Upam, da ne bo zadnji. V čast mi je, da sem tukaj z vami in se veselim številnih podobnih priložnosti v prihodnosti,« je dejala britanska veleposlanica v Sloveniji.

Spomin na umrle padalce

Pahor in njegova gostja sta ob robu dogodka položila tudi venca pred leta 2018 postavljeno spominsko ploščo devetim članom posadke zavezniškega bombnika B 24 Liberator VI, ki je 31. marca 1945 strmoglavil pri Gornjem Suhorju. Štirje od petih članov posadke, ki so pred strmoglavljenjem letala izskočili s padalom, so preživeli.

Zrušeni bombnik je sodeloval pri napadu britanskih in ameriških bombnikov na letališča, železniška križišča in tovarne v Gradcu v Avstriji na velikonočno soboto leta 1945. V nemškem obrambnem protinapadu so ga zadeli, dokončno pa je letalo onesposobil z zadetkom v rezervoar z gorivom nemški lovec, ki ga je dohitel nekje nad Celjem.

Bombnik se je spremenil v letečo baklo, s padali je odskočilo le pet članov posadke, ki so že pripravljeni stali ob odprtini letala, za preostale je bilo prepozno. Ti so se nato z letalom vred v Beli krajini zrušili na Puhkovo njivo na Plazu, letalo pa je pri padcu oplazilo bližnjo hišo in jo močno poškodovalo.

Štirje padalci, ki so jih našli domačini oz. partizani, so skok preživeli, peti, ki je bil huje poškodovan, je nato umrl v partizanski bolnišnici. Preživela četverica je 2. aprila 1945 v svoje oporišče odletela s partizanskega letališča Krasinec v Beli krajini.

Tragično umrle letalce so cerkveno pokopali v Vojni vasi. Na pogrebu so govorili sovjetski podpolkovnik Bogomolov, ameriški letalski kapetan John Blatnik, britanski podpolkovnik Peter Moore in partizanski major Ante Novak.

Za kulturni program na današnji slovesnosti so poskrbeli učenci OŠ Komandanta Staneta Dragatuš, folklorniki OŠ Vinica, Jan Gašperič in Jan Matotek iz Folklorne skupine Dragatuš ter violinistka Ana Kolbezen, ki jo je na klaviaturah spremljal Andrej Kunič.