Na kratko v Bruselj

V imenu evropskega poslanca dr. Klemna Grošlja nam je pred kakšnim mesecem vabilo na obisk Bruslja poslal njegov asistent Klemen Vitkovič. Zadeva se nam ni zdela samo zanimiva, ampak nadvse pomembna, saj naj bi Društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje Bela krajina, v Evropskem parlamentu predstavilo črnega močerila in težave, ki so povezane z njim. Povabilo smo seveda sprejeli in si takoj uredili prevoz in bivanje za tri dni.

Najugodnejši let je bil iz italijanskega Trevisa. Sam let je trajal dobro uro, še enkrat toliko časa pa smo porabili, da smo z letališča prispeli do železniške oz. avtobusne postaje Midi in še dodatnih 40 minut hoje do četrti Ixelles Elsene, kjer smo najeli prenošiče, ki je bilo le 15 minut hoje do parlamenta.

Pred 19. uro sva bila z Barbaro že nared za obisk mesta. Do osrednjega trga Grand Place sva od naše lokacije potrebovala natanko 23 minut počasne hoje. Čeprav sem si ta del Bruslja ogledal že pred časom, je večerni ambient in premišljena osvetlitev stavb vseeno naredila vtis name. Ravno tako okoliške trgovinice, pivnice oz. pivovarne, restavracije in hiše vafljev, katerih vonj te brez kakršnegakoli upiranja zvabi v svoj objem in posledično ugriz sladkega vaflja. Manneken Pis, znamenita bronasta skulptura, ki so jo ogleda na milijone ljudi, je le nekaj korakov stran od vafljev, katere smo tudi poskusili. Skulptura prikazuje golega dečka, ki lula v vodnjak. Zasnoval ga je Hiëronymus Duquesnoy starejši in je bil narejen leta 1618 ali 1619, trenutni kip pa je iz leta 1965. Manneken Pis je zelo znan simbol Bruseljčanov. Upodablja njihov smisel za humor (zwanze v bruseljskem narečju) in njihovo neodvisnost misli.

Naslednji dan je bil rezerviran za obvezne aktivnosti: obisk Parlamentariuma, predstavitev dela Evropskega parlamenta in dela poslanca dr. Klemna Grošlja, vstop v Evropski parlament, okrogla miza Ohranimo habitat črnega močerila in večerja z evropskim poslancem v taverni The Beer Factory v neposredni bližini parlamenta.

Po zajtrku (beri kava in rogljiček) smo se najprej odpravili v Parlamentarium, skupaj z Lauro Pukl, eno od asistentk poslanca Grošlja. V Parlamentariumu smo izvedeli, kako poteka delo evropskih poslancev in kako zakonodaja, sprejeta v parlamentu, vpliva na vaše vsakdanje življenje. Način podajanja informacij obiskovalcem nam (večini) ni bil prav nič posebnega, smo se pa zato bolj veselili obiska samega parlamenta. Naj omenim, da smo vstopali v tri različne stavbe in v vsaki stavbi so varnostni ukrepi podobni kot na letališču. Torej, če imate določeno uro sestanka, ogleda ali česarkoli drugega, imejte v mislih tudi gnečo pri vstopu.

V nadaljevanju nam je poslanec dr. Klemen Grošelj predstavil svoje delo in sodelovanje s slovenskimi kolegi ter načine povezovanja z njimi, svoje delo pa je predstavil tudi njegov parlamentarni pomočnik Klemen Vitkovič. Ker je naše gore list in ker manj vemo o delu pomočnikov kot poslancev, samo na kratko o njegovih nalogah.

Akreditirane parlamentarne pomočnike izberejo evropski poslanci ali skupine evropskih poslancev in so z neposredno pogodbo zaposleni pri Evropskem parlamentu. Delajo v prostorih parlamenta v enem od njegovih treh krajev dela (Bruslju, Strasbourgu ali Luxembourgu), kjer neposredno pomagajo poslancem pri delu, so jim podrejeni, svoje delo pa opravljajo na podlagi vzajemnega zaupanja. Če zaupanje izgubiš si lahko naslednji dan brez pogodbe. Pripravljen moraš biti predvsem na fleksibilen urnik in na življenje v evropskem mehurčku, ki je zelo karierno usmerjeno in individualno. Zato je še posebej pomembno, da ohraniš stik s svojim krajem in ljudmi, drugače se hitro izgubi stik z realnostjo.

Njegove ključne naloge so:
- spremljanje dela v EP za potrebe poslanca,
- zastopanje poslanca na tehničnih sestankih,
- usklajevanje dela z drugimi evropskimi poslanci in svetovalci znotraj politične skupine,
- priprava gradiv (poslanskih vprašanj, amandmajev, glasovalnih list...),
- spremljanje poslanca na plenarnem zasedanju v Strasbourgu in ostalih službenih poteh v tujino,
- organizacija dogodkov in sestankov,
- sodelovanje z volivci, civilno družbo, ambasadami, raznimi deležniki v Sloveniji in po svetu...,
- pomoč pri odnosih z javnostmi,
- koordinacija dela z lokalnimi asistenti v Sloveniji in še mnogo več ...

Klemen je na tem delovnem mestu že štiri leta in pol, mandat poslanca pa traja pet let. Približno čez pol leta bo vedel kako bo z njegovo karirero, saj bodo takrat volitve. Na hitro smo obiskali še njegovo delovno mesto, potem pa je celotno belokranjsko skupino pospremil na večerjo v lokal čez cesto.

Kar se vremena tiče smo imeli kar srečo. Deževalo je samo po večerji in ker v Bruslju večinoma tudi piha, so dežniki skoraj nekoristni. Glede na potovalne izkušnje pa je v naših žepih ali predalih v nahrbtnikih vedno kakšen dežni "pončo" in tudi tokrat nam je prišel prav.

Naslednji dan smo imeli popoldanski let v Italijo, dovolj časa, da si ogledamo še nekaj znamenitosti, med drugimi tudi Jeanneke Pis, žensko različico Mannekena, za katero sem izvedel šele zdaj. No, potem so mi povedali, da je v Belgiji to nekaj normalnega, v drugih krajih imajo tudi psa, ki lula, pa nekje ... Pač, Belgijci. Pri nas je to nekaj normalnega, ni treba glih spomenika postavljat, ne?

V treh dneh smo naredili kar nekaj fotografij, v ogled vam jih ponujamo samo delček, če pa ste mogoče zamudili poročilo z okrogle mize o črnem močerilu pa si zadevo le poglejte. Gre za zelo pomembno zadevo, pa ne samo zaradi zaščite in ohranitve habitata črne človeške ribice ampak tudi za ohranitev pitnega izvira za Belo krajino. Povezava do članka je TUKAJ.

Še enkrat se zahvaljujemo evropskemu poslancu dr. Klemnu Grošlju, da je organiziral okroglo mizo in nas tudi povabil nanjo, ne smemo pa pozabiti, da ima veliko vlogo pri tem projektu tudi njegov parlamentarni pomočnik Klemen Vitkovič.