Najboljšo slovensko frankinjo so pridelali v belokranjski kleti Šuklje

Leta 2011 je Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica na Gradu Sevnica prvič pripravil Festival modre frankinje, ki zajema ocenjevanje vin modre frankinje ter predstavitveni del s ponudbo najboljših modrih frankinj, kulinarike in spremljajočim kulturno-zabavnim programom. Festival je največja promocijska in strokovno-izobraževalna ter kulturna prireditev, posvečena modri frankinji.

V teh dneh bi se moral zgoditi jubilejni, 10. festival modre frankinje, a ga je žal, kot marsikateri dogodek, koronakriza odpihnila. Se je pa dogajanje preselilo na splet oziroma na Facebook, kjer od 8. junija poteka Webfest modre frankinje, kot so letošnje nadomestno dogajanje poimenovali organizatorji.

V okviru webfesta se dogajajo predstavitve sodelujočih vinarjev, degustacije, spajanje frankinje z lokalno kulinariko, nagradne igre in v okviru projekta Modra frankinja – žametno vino regije Posavje seveda tudi razglasitev zmagovalcev 10. mednarodnega ocenjevanja modrih frankinj, ki jih je pod drobnogled vzela osemčlanska komisija pod vodstvom Roberta Gorjaka.

Hrvaška frankinja pred slovensko

Komisija je po mednarodno uveljavljenem stotočkovnem sistemu ocenila 87 vzorcev modre frankinje iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, in sicer v petih kategorijah. Pri frankinjah redne trgatve (letnik 2019) sta največ točk zbrali modri frankinji Staneta Možiča in Bogdana Dularja (obe po 85), v kategoriji starejših letnikov oziroma zorjenih frankinj pa je slavila frankovka mira, letnik 2017, ki so jo pridelali v slavonski vinski kleti Feravino.

Enako število točk (91) je sicer prejela tudi frankinja iz madžarske kleti Bodri Winery, toda v drugem krogu je komisija dala prednost našim južnim sosedom, tako da je modra frankinja iz slavonskih Feričancev postala tudi šampion oziroma absolutni prvak po izboru komisije.

V kategoriji rosejev iz modre frankinje je največ točk (84) prejela klet Karlovček, pri penečih se frankinjah pa je slavila klet Kozinc z belo penino letnika 2017, enako število točk (88) je prejela tudi penina brut rose letnika 2016 iz iste kleti.

»Svežih modrih frankinj letnika 2019 je bilo 11. Pri njih smo iskali svežino, igrivost, primarne arome, umirjene kisline, vendar ni bilo presežkov. Le dve sta izstopali. Pri zorjenih frankinjah je bilo veliko bolje, sploh je bil v ospredju letnik 2017. Nekateri vzorci so bili zrelejši, drugi bolj elegantni. Videli smo, da se lahko pridelajo res elegantne modre frankinje, brez prezrelega grozdja oziroma celo iz rozin, kot je bilo pred leti precej pogosto,« je pojasnil Gorjak.

Najboljši vzorci, po trije iz vsake kategorije, gredo v drugi krog. Zmagovalec se določi z vnovičnim glasovanjem. Šampionsko frankinjo iz kleti Feravino so vsi glasovalci postavili zelo visoko, na prvo ali drugo mesto. To je res reprezentativna modra frankinja. Zanimivo pa je, da je modra frankinja vrbanjka od Šukljeta na finalnem glasovanju prejela celo več prvih mest, ampak je bilo hkrati tudi nekaj malo slabših glasov, tako da je v boju za prvaka dosegla skupno drugo mesto. Opazni sta tudi frankinji iz hiše Emino in Kleti Krško,« je razložil Gorjak.

Modra frankinja je paradni konj kleti Feravino

Čeprav letošnja prvakinja med modrimi frankinjami prihaja iz hrvaških Feričancev, jo je »zakrivil« slovenski enolog. Matjaž Lemut iz vinske kleti Tilia Estate, sicer specialist za modri pinot, kot svetovalec s slavonsko kletjo Feravino sodeluje že pet let. A kot pravi tudi sam, je modra frankinja vzhodnoevropski modri pinot.

»Ko sem prišel v klet, sem najprej ugotovil stanje. Treba jo je bilo prestrukturirati; od opustitve velikih betonskih cistern in nabave lesenih sodov ter druge tehnologije do spremembe koncepta sploh pri belih vinih, kjer so počeli enako kot Avstrijci in naši Štajerci pred 15 leti. Belo grozdje so torej trgali kot pozne trgatve,« je pojasnil Lemut.

Feravino je bila v prejšnjih časih zadružna klet, leta 1995 pa jo je prevzela družina Ergović oziroma Nexe grupa, ena največjih korporacij za proizvodnjo gradbenega materiala v tem delu Evrope. Klet ima v lasti 170 hektarjev vinogradov, na leto pa pridelajo okrog milijon in pol litrov vina.

»Od 170 hektarjev vinogradov je 80 hektarjev zasajenih z laškim rizlingom in 45 hektarjev z modro frankinjo, ki je paradni konj kleti. Preostanek odpade na druge rdeče sorte. Količinsko je sicer več belih sort, a odkar sem prišel, se je klet 'restirala'. Velik del pridelave pomenijo enostavna peneča se vina tipa prosecco. Iz laškega rizlinga se prideluje grasecco (laški rizling Hrvati imenujejo graševina op. p.), rose pa iz modre frankinje, ki se imenuje francesca,« je duhovito izbrana imena penečih se vin razložil slovenski ideolog in tehnolog v kleti Feravino.

Modra frankinja se sicer prideluje v treh linijah. Prva je mlada in sveža tipa nouveau, druga pripada liniji Dika, ki dve leti zori v velikih hrastovih sodih, tretja, tista, ki je zmagala na ocenjevanju v Sevnici, pa ugleda luč sveta v liniji Miraz (po slovensko dota). »To je najboljša frankinja, ki 16 mesecev zori v barikih,« je dodal Lemut.

Najboljša slovenska frankinja je iz Bele krajine

Najvišje uvrščena slovenska modra frankinja prihaja iz kleti Šuklje v Beli krajini, pridelana pa je v vinogradu Vrbanjka. Gre torej za vinifikacijo ene lege. »Že v vinogradu naredimo selekcijo. Grozdje na vrhu in na dnu vrste izločimo in se uporabi za osnovno linijo modre frankinje, medtem ko grozdje z najbolj strmega pobočja damo v vrbanjo. Glede pridelka smo zelo strogi, dopustimo največ dober kilogram po trsu. Grozdje mora biti tudi optimalno zrelo, zato trgamo konec septembra oziroma v začetku oktobra,« je razložila vinarka Katja Šuklje Antalick, sicer tudi profesorica na fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi.

Po tritedenski maceraciji modra frankinja vrbanjka dve leti zori v kombinaciji barikov (225 litrov) in 500-litrskih sodov. Večinoma gre za francoski hrast, nekaj pa je tudi slavonskega. »Sodčki so rabljeni, saj želimo poudariti sorto, grozdje in potencial lege. Sod je v bistvu le podpora vinu,« je poudarila vinarka, ki zgodbo svoje vinske kleti gradi prav na avtohtoni modri frankinji, ki zaseda tudi več kot polovico vseh vinogradniških površin.

V kategoriji penečih se vin, pridelanih iz modre frankinje, pa je vehementno slavila klet Kozinc iz Dolnjega Impolja pri Sevnici. Na prvih treh mestih so namreč kar tri njihove penine. Zara brut, letnik 2016, in blanc de noir, letnik 2017, sta prejeli 88 točk, leto dni mlajši zari brut pa je ocenjevalna komisija namenila 85 točk.

»Vse penine so pridelane po klasični metodi. Zmagovalna brut rose, ki je bila tudi absolutna zmagovalka ocenjevanja zadnjega Salona penečih se vin v Zagrebu in Ljubljani, je odležala 30 mesecev na kvasovkah, blanc de noir pa 24 mesecev,« je povedal David Kozinc, ki poleg teh penin iz frankinje prideluje še penino nord, ki je sestavljena iz chardonnayja in modrega pinota in je tudi njihova najbolj zrela penina.

Pri Kozinčevih imajo penine čedalje večjo težo in želijo si, da bi zanje v prihodnje namenili kar polovico pridelka. »Izkazalo se je, da imamo zelo dobro pozicionirane vinograde za penine. Vsi so na severovzhodu, spodnja meja je 350 metrov nad morjem, zgornja pa 500 metrov. To se je v zadnjem času potrdilo tudi na kar nekaj ocenjevanjih,« je zadovoljen Kozinc.