Navadna barvilnica – nova grožnja slovenskim gozdovom

V naših gozdovih v zadnjem času vse pogosteje opažamo zanimivo, tudi čez tri metre visoko rastlino z grozdastimi belimi cvetovi in temno vijoličnimi plodovi. Gre za navadno barvilnico (Phytolacca americana), zelnato trajnico, ki izvira iz Severne Amerike in jo kot okrasno rastlino pogosto sadimo na vrtovih. V naravi uspeva v presvetljenih delih gozdov, pod daljnovodi in ob poteh. V naših gozdovih so po več ujmah (žled, vetrolomi, snegolom) nastale številne vrzeli, zato se navadna barvilnica v zadnjih letih izjemno hitro širi. Prek aplikacije Invazivke je bilo do julija 2019 sporočenih že preko 450 podatkov o opažanju te invazivne tujerodne vrste. O večjih sestojih poročajo predvsem iz Dolenjske, Štajerske in osrednje Slovenije. Ponekod že potekajo prizadevanja za njeno zatiranje.

Navadna barvilnica je strupena za ljudi in živino. Že manjša količina zaužitih jagod lahko vodi v zastrupitev ali celo smrt. Ena rastlina navadne barvilnice proizvede približno 32.000 semen, ki so kaljiva do 40 let, v okolico pa jih razširjajo tudi ptice. V ugodnih razmerah navadne barvilnice oblikujejo goste sestoje in zastrejo gozdna tla, zato druge rastline ne morejo vzkliti. Ker je s tem močno ovirano pomlajevanje gozdov, lahko navadna barvilnica povzroči tudi veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Nujno moramo začeti z ukrepi odstranjevanja navadne barvilnice, sicer se bo njeno širjenje nadaljevalo, škoda pa bo hitro naraščala.

Izkušnje kažejo, da je navadno barvilnico ob ustreznem ukrepanju mogoče obvladovati. Rastline odstranjujemo od maja do avgusta, jesenski čas pa je manj primeren, saj takrat plodovi že dozorijo in jih lahko ob premikanju rastlin še bolj razširimo. Košnja ni primerna metoda za zatiranje, saj s tem le za krajši čas preprečimo cvetenje in plodenje, že v naslednjem letu pa si rastline opomorejo in ponovno zacvetijo. Najučinkovitejša metoda je izkopavanje, pri čemer moramo poleg nadzemnega dela odstraniti še najmanj 5 centimetrov korenine. Druga možnost je, da rastline pulimo, vendar se deloma obrastejo, zato je treba to ponoviti najmanj dvakrat v rastni sezoni. Ukrepe je običajno treba ponavljati več let. Odstranjene rastline lahko kompostiramo in jih prepustimo naravnemu razkroju. Če so plodovi že blizu zrelosti, kup prekrijemo s folijo. Pri odstranjevanju moramo poskrbeti za varnost. Ker je navadna barvilnica strupena in lahko rastlinski sok prek ranic v koži prehaja v kri, moramo pri delu uporabljati rokavice. Nosečnice se morajo izogibati vsakega stika z rastlino, saj lahko povzroči splav.

Pozivamo lastnike zemljišč, da so pozorni na pojav navadne barvilnice in v primeru najdbe čim prej začnejo z izvajanjem zgoraj opisanih ukrepov za zatiranje. Obiskovalci gozda pa lahko informacijo o opažanju te vrste sporočijo preko spletne ali mobilne aplikacije Invazivke (www.invazivke.si), ki so jo razvili v projektu LIFE ARTEMIS. V aplikaciji je dostopnih tudi več informacij o navadni barvilnici in drugih invazivnih tujerodnih vrstah, ki ogrožajo naše gozdove. Poznavanje razširjenosti navadne barvilnice bo zelo pomembno za pripravo dolgoročnih ukrepov za njeno obvladovanje.