Na vsebino

Opuščeno naselje Gače

Še danes, po sto letih odkar so Kočevarji zapustili Gače, stojijo temelji njihovih hiš. Čas ni dokončno izbrisal, kar je zgradil človek, ki si je sredi divje narave in krutega podnebja izboril svoj prostor.

Ruševine nemo pričajo o ljudeh, ki so tu živeli, o njihovem trdem delu, znanju in sposobnostih. Opuščeno naselje Gače leži na severnem pobočju istoimenskega hriba na 942 m nadmorske višine.

Sodi k najmlajšim naseljem na tem območju, prvič je omenjeno v urbarju iz leta 1754. Velike masivne hiše z gospodarskimi objekti so stale ob strmi vaški cesti, ki je bila prevozna le z vpregami.

Leta 1824 so bile v katastru vpisane štiri hiše ( Pinklsch, Jukeleisch, Shupponsch, Schimonsch) z 39 prebivalci.
Leta 1890 je bilo popisanih dvajset ljudi, leta 1900 samo še sedem in deset let pozneje samo en prebivalec.
Preživljali so se pretežno z živinorejo, malo s poljedelstvom in sadjarstvom, dobro pa je bila razvita domača lesna obrt. Izdelovali so suho robo, največ leseno posodo, ki so jo prodajali ali zamenjevali za blago na tržnicah bližnjih mest, nekaj malega so z njo krošnjarili po vaseh.

Pred prvo svetovno vojno so se vaščani razselili, večina v Kočevske Poljane, nekateri pa tudi v Ponikve.

Avgusta 1930, ob 600. obletnici naselitve prvih nemških kolonistov, so kočevski Nemci v spomin na razseljeno naselje Gače postavili v vasi spomenik z navedbo števila hiš.

Ob otvoritvi obeležja je 99 letna Marija Brinskelle, na vprašanje, česa še se spominja iz starih časov povedala:«Veliko sem že pozabila. Na Petrov dan, ob kresu in pa na veliki šmaren smo zmeraj kurili kres, in sicer na hribu nad vasjo Gače. Ob kresu smo prižgali suhljad in žareče ogorke metali visoko v zrak. To je bilo lepo!«

Še vedno je na Gačah lepo v vseh letnih časih. Od tu je čudovit razgled nad prostranstvom roških gozdov, vrhov nad Kočevjem in Ribnico, na hribovje Notranjske, na Črmošnjiško dolino, do Novega mesta, Kuma in Trdinovega vrha, Kamniških Alp, Karavank in ob lepem vremenu vse do Triglava.

Naj vas pot popelje v te lepe kraje. Mimo vasi je markirana pot za pohodnike Trdinove poti in Transverzale po poteh kurirjev in vezistov. Vse poti pa vodijo do doma na Mirni gori.

Vir: Rosa Mohar: Tu so živeli, Mitja Ferenc in Gojko Zupan: Po sledeh kočevarjev v Črmošnjiško-Poljanski dolini

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj