Obnova KD Črnomelj: vendarle luč na koncu tunela?

Saga o obnovi dotrajane stavbe Kulturnega doma Črnomelj, ki je kot spomenik državnega pomena v lasti ministrstva za kulturo, se vleče že toliko časa, da so tudi največji optimisti pogosto izgubili upanje v srečen konec. Nekaj optimizma je prinesla odločitev ministrstva za kulturo, ki je črnomaljski hram kulture sedaj uvrstilo v načrt razvojnih projektov.

Gre za paket projektov, ki se jih bo ministrstvo lotilo prednostno. S tem je Kulturnemu domu priznalo pomemben status in na Zavodu za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki upravlja s stavbo, sedaj upajo, da bo država dotrajan objekt vendarle začela obnavljati. O časovnici zaenkrat sicer še ne upa govoriti nihče. Vsi pa si želijo, da bi tako Črnomelj kot Bela krajina po obnovi dobila sodoben objekt s privlačnimi kulturnimi in ostalimi vsebinami.

Urejanje statusa Kulturnega doma je bilo dolga leta na mrtvi točki. Do leta 2007 je bil dom v postopku denacionalizacije. V zadnjih 15 letih se je zamenjala cela vrsta ministrov za kulturo, kar pomeni, da na ZIK-u, kjer pri projektu obnove tesno sodelujejo tako z Občino Črnomelj kot Zavodom za varstvo kulturne dediščine, dolgo časa niso imeli pravega sogovornika, saj se je zgodba z vsakim novim ministrom začela znova. Leta 2012 je bil za Kulturni dom izdelan tudi konservatorski načrt, ki podaja natančne usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika. Za ZIK je bilo prelomno zlasti leto 2017, ko sta se kulturni dom in ljudska univerza fizično ločila, po večletnih usklajevanjih pa so z ministrstvom za kulturo in Občino Črnomelj podpisali tudi tripartitno pogodbo o upravljanju stavbe Kulturnega doma. Ministrstvo se je ob tem obvezalo, da bo do konca leta 2018 izdelalo projekt celovite prenove, a se to ni zgodilo.

V zadnjih šestih letih je ministrstvo v stavbo vložilo več kot četrt milijona evrov, a šlo je za nujna vzdrževalna dela in »gašenje požara« pred najhujšim. Velik napredek je bila celovita obnova vhodne avle pred tremi leti, kritična pa ostaja zlasti dvorana, ki je za obiskovalce prireditev tudi najpomembnejši del tega zgodovinskega objekta.

Pomembna zgodovinska vloga

Stavbo starega Sokolskega doma v Črnomlju je zasnoval ljubljanski stavbenik Viljem Treo in je bila svečano odprta leta 1926. Služila je različnim telovadnim ter družabnim dejavnostim vse do 2. svetovne vojne, ko je bilo v njej februarja 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO). Istega leta je bilo tam ustanovljeno tudi Slovensko narodno gledališče. Pomembnost teh dogodkov za slovensko narodno zgodovino je zaznamovalo nadaljnjo usodo stavbe. Namen povojne prenove starega Sokolskega doma in sprememba v kulturni dom, kakršnega poznamo danes, je bila zahvala tedanje vrhovne oblasti Belokranjcem za njihov prispevek k formiranju nove države. Kulturni dom, katerega zunanjost je prepoznavna predvsem po reliefu na pročelju stavbe, ki je delo kiparja Jakoba Savinška, je zaradi svojega zgodovinskega pomena in kakovostne arhitekture leta 1999 dobil status kulturnega spomenika državnega pomena.