Odziv na članek "Zakaj bi si pomagali, če za to ni nobenih argumentov?"

V četrtek smo na naši spletni strani v imenu Zaskrbljenih Maturantov objavili članek z naslovom Zakaj bi si pomagali, če za to ni nobenih argumentov?.

Na to pisanje se je odzvalo kar nekaj naših bralcev (predvsem na FB profilu), eden od njih nas je prosil, če lahko njegovo mnenje objavimo tudi na spletni strani, ker Facebook profil vsem ni dosegljiv. Takole pravi:

Situacija na Srednji šola Črnomelj je, kolikor slišim in opazujem, najslabša, najverjetneje od kar je bila ustanovljena. Bolj preprosto bi jo ocenil kot "podn od podna" oziroma "debakel". Z vsem spoštovanjem do učiteljev, učiteljic in dijakov. Da trenutni vodilni razred (vodstvo in del učiteljev) na šoli slepo verjame, da je šola vodena dobro in v pravo smer, je najbolj žalostna stvar. Pri tem ti akterji ne le da škodijo šoli kot instituciji, ampak z zanikanjem kradejo sebi dostojanstvo in vso moralno pokončnost, ki jim je še ostala. Da med tako odličnimi, sposobnimi učitelji in učiteljicami, ki zagotovo na šoli so, ne more biti trezne, umirjene in resnicoljubne diskusije na to temo, je razlog, da so le-te prestrašeni povzdigniti svoj pravi glas ali zgolj žanjejo dobičke na račun ostalih.

Ne razumem, kako lahko ostali še vedno prenašajo sledeče: problem zamenjave razredničarke, problem Zvitice, problem volitev v dijaško skupnost, problem zamolčanih javnih pohval določenih dijakov ter razvrednotenja pohval ravnatelja in učiteljskega zbora, problem zamolčanja javnih pohval le določenih učiteljev in učiteljic, problem šikaniranja in odhodov najboljših učiteljev in učiteljic, problem zlorabe položaja pri obračunavanju s sokandidati za mesto ravnatelja, problem šikaniranja in odrivanja najboljšega dijaka, problem ščuvanja dijakov proti določenim učiteljem s strani učiteljev in negativna selekcija pri nadgrajevanju njih, problem vse histerije povzročene s strani ravnateljice, problem izgubljenih dokumentov in spričevala določenega dijaka …

Problem, ko učitelje prisilite, ne da učijo razmišljati o problemih, ampak da dijaki poznajo potek rešitve vsake možne naloge na testu iz matematike. Problem, ko učiteljem ne dovolite, da so to, kar so – dobri učitelji.

Sramotno, čeprav imate v svojem arzenalu kaliber učitelja, ki je sposoben dvigniti tako uspešne kot manj uspešne dijake, jasno, ob njihovem sodelovanju. In ta ni edini, le en med mnogimi, ta šola premore več takih učiteljev. Med njimi tudi nekateri dosegajo nagrade na državnem ali celo mednarodnem parketu, pa o tem ni govora.

In nenazadnje, problem, ko vpisani dijaki razmišljajo o prepisu, ter problem, ko potencialni bodoči dijaki razmišljajo o izločitvi Srednje šole Črnomelj iz nabora kandidatov. In to ne zaradi ugleda šole, ampak trenutnih odnosov na njej. Ura prepotrebne zamenjave vodstva je že zdavnaj odbila. Naj se že enkrat konča ta strahovlada in naj zopet prevlada razum in normalnost.

Naj se zamislijo tudi tisti učitelji, ravnateljičini lakaji, ki sedaj s svojo tišino žanjejo lastne koristi. O problemu zaslepljenosti zaradi lastnih koristi sem pisal v Zvitici – Jesen 2019. Prosim, naj se in vsem bo oproščeno. Tu je tudi moralna dolžnost na naslednjem vodilnem razredu, da ne zatava in se loti istih prijemov samo na drugi strani. Ne sledite obračunavanju z nasprotniki, kot so to počeli vladajoči Partizani proti svojim nasprotnikom po vojni. Apeliram, da začnite urejati zadeve znotraj šole na pravičen in preudaren način. Vsi, tako levi kot desni, boste želi uspehe tega. Dodajam še pasus iz članka na to temo v Zvitici – Pomlad 2019.

»Nikoli ni bilo nobenega dvoma, da je ta šola dobra, kvalitetna. Stvari, ki šolo na sploh delajo uspešno, niso, kot navajajo v promocijskih videih, količina in raznovrstnost krožkov, izletov ali bližina šole, ampak so preprosto njeni dijaki in učitelji ter njihovi odnosi. Če te funkcionirajo, potem postane šola ustanova, kamor dijaki z veseljem hodijo, in tako je omogočeno, da vsak dijak in učitelj (!) iz sebe iztisne maksimalno najboljše.«

Prehajam na bistvo komentarja. Vsakokrat jasno izrazim, na katere izseke odprtega pisma se odzivam. Sploh ne gre za zagovarjanje šole, gre pa za pridigo dijakom. Matura je najverjetneje najpomembnejše preverjanje znanje v posameznikovem življenju, zatorej bi rekel, da je matura sveta in jo je kot tako potrebno dojemati. Nasprotujem, da je izvedba mature, ki naj bi bila standardiziran zrelostni izpit, prepuščena v arbitrarnost presoje Šolske maturitetne komisije. S to odločitvijo se izgubi bistvo mature – standardiziranost – in zatorej njena svetost. Da ne omenjam izgube svetosti na račun opuščanja tematik, ki jih maturanti morajo poznati. Sploh ne gre za »naše« ali »njihove«.

Gre se za princip, da jasno povem, da so vrednote, ki naj bi jih družba cenila: znanje, trdo delo, vztrajnost, (pred-)pravočasnost, pomembnost šolanja. Pot do znanja je težka in niti epidemija ni razlog, da bi le-tej dali manjšo težo. Poti do znanja se ne da olajšati z birokratskimi pristopi. In prav je, da je tako. Tukaj zastopam mnenje vseh tistih, ki v sebi gojijo ljubezen do znanja. Ne gre za problem pomanjkanja solidarnosti z maturanti, ampak za globljo stvar. Matura, kot tudi sam ugotavljaš, je za marsikoga odločilna na karierni poti in maturanti pri njenem opravljanju ne bi smeli prepuščati ničesar naključju. Najverjetneje je situacija s seminarskimi nalogami in laboratorijskimi vajami podobna vsako leto. Pa vendar je letos edino leto, ko so maturanti videli možnost za potuho pod sloganom »epidemija«. Še več, Jaka Šikonja je dodal: »ko je vojna je vojna za vse«, ampak to pomeni, da naj bi maturanti trpeli bolj kot njihovi predhodniki. Vprašajo naj se maturanti sami, ali je temu sploh tako? Osebno menim, da ne, nekaj misli o tem, pa je napisal že Jaka.

Dodatno, razširjeno bistvo je, da maturanti nimajo besede pri odločanju, kako bo matura potekala, njihova naloga je, da jo zgolj opravijo. In prav je, da je tako. Razmislite, kaj bi bilo, če bi upokojenci določali svoje pokojnine? V tej luči podpiram odločitev Srednje šole Črnomelj.

Hvala, Matjaž Weiss. Izjemno dobro napisano: »saj dijakom ni bilo nič odvzeto, samo dodano jim ni bilo.« Moje prvotno bistvo komentarja si še oplemenitil s tem dodatkom. Pridiga gre v smislu, da vzbudimo občutek odgovornosti v maturantih. Naj vsak začne pri sebi.

Za konec, vso srečo maturantom pri zrelostnem izpitu! Pokažite znanje, ki ga v sebi nosite!