Prihaja pozeba - kaj storiti?

Kot so že nekaj dni napovedovali meteorologi, je Slovenijo zajelo sneženje. V Črnomlju so zjutraj padala ledena zrna, ki so prešla v sneg. Sneženje sredi aprila sicer ni neobičajno, saj je v tem času pri nas snežilo tudi lani. Prav tako leta 2017, leta 2016 pa je močno snežilo konec aprila, kar je takrat skupaj z ohladitvijo povzročilo precej škode v kmetijstvu.

Kljub vremenski napovedi pozebe danes še ne pričakujejo, lahko pa škoda nastane konec tedna, saj bo mraz vztrajal. Na pozebo je trenutno najbolj občutljivo cvetoče sadno drevje. Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo, predvsem v sadjarstvu. Večji del Slovenije bo že petič v zadnjih šestih letih prizadela pozeba, saj bodo jutra v naslednjih dneh mrzla s temperaturami tudi pod –5 stopinj Celzija.

Kmetje lahko svoje pridelke lahko zaščitijo na več načinov. Eden izmed njih je oroševanje, ki je draga, a učinkovita rešitev. Na rastlinah s pomočjo namakalnega sistema ustvarijo ledeni oklep. Zaradi negativne temperature zraka voda zmrzuje in se nalaga na vse dele rastlin. Pri zmrzovanju vode se sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak ter tako temperaturo vseskozi ohranja blizu 0 stopinj Celzija. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler se temperatura ne more več spustiti pod ničlo oziroma dokler se ves led ne stali. Sicer je lahko več škode kot koristi.

Kako ukrepati v vinogradu

Pred pozebo, predvsem v vinogradih, lahko pridelovalci nasade zaščitijo s kurjenjem. Pri tej tehniki okoli nasada in tudi v njem naredijo manjša kurišča. Tako nekoliko ogrejejo ozračje okoli rastlin. S kurjenjem pri tleh se na majhnem območju ustvari temperaturni obrat, ki preprečuje, da bi toplota uhajala v višje plasti ozračja. Takšen način zaščite je učinkovit v brezvetrju, saj že manjša gibanja v ozračju izničijo ustvarjeno temperaturno inverzijo.

Kaj storiti na domačem vrtu

Sadno drevje in jagodičje na domačem vrtu lahko zaščitite tako, da ju pokrijete oziroma ovijete s kopreno. Sadna letina pri pozebi namreč ni ogrožena samo takrat, ko sadno drevje cveti – mraz lahko poškoduje tudi zasnove plodov ali plodiče.

Priporočljivo je, da ljubiteljski sadjarji z dreves sproti otresejo sneg, saj lahko tako preprečijo, da bi se pod njegovo težo veje in mladi poganjki polomili.

Vrtninam pomagajo preživeti šok pred mrazom – in jih obenem okrepijo – izvlečki alg in aminokislin, vendar jih je treba poškropiti še enkrat, ko pozeba mine. Koristi tudi, če jih pokrijete s PVC-folijo ali z agrokopreno.

Pomagajmo opraševalcem

Pozeba bo uničila cvetove, ki predstavljajo edini vir hrane opraševalcem. Tistim, ki ne preidejo v mirovanje lahko pomagamo z raztopino vode in belega sladkorja v razmerju 1:1 (mešamo pol minute). Majhno količino raztopine v jedilni žlici nastavimo na mizo pokrite terase, balkona ali okensko polico. Da bi čmrlji raztopino prej opazili, pod žlico priložimo moder kos papirja. Žlico in papir obtežimo z velikim kamnom, da veter česa ne odnese. Raztopino na tri dni dolijemo. Pripravljeno je smiselno pustiti nastavljeno do vzpostavitve novih cvetov na rastlinah oz. prve otoplitve.

Postopek ne vzame veliko časa, a lahko zagotovi preživetje večjega števila matic, ki bodo, če preživijo te mrzle dni, letos vzredile več deset potomcev. Več žličk na različnih lokacijah pomeni več pomoči.