Na vsebino

Semič v starih cajtih (125)

Spomini na prvi semiški hram kulture

Pripoveduje: Blaž Kočevar.

Gradnja doma:

Člani semiškega prosvetno izobraževalnega in telovadnega društva Orel so po prvi svetovni vojni obnovili delovanje. Ker niso imeli ustreznih prostorov za svoje delo, je dal njihov duhovni vodja, župnik Rafael Grobljar, pobudo za gradnjo orlovskega doma. V ta namen je odstopil zemljišče za novogradnjo in jo tudi finančno podprl. Člani Orla so leta 1921 dom zgradili z materialnimi in denarnimi prispevki zbranimi po semiški fari; predvsem pa s prostovoljnim delom. Posebno aktivne so bile pri gradnji mlade članice Marijine družbe.

Orlovski dom so po drugi svetovni vojni poimenovali po semiškem narodnem heroju Jožetu Mihelčiču. On in njegova družina so imeli veliko zaslug pri uspešni izgradnji doma.

Opis doma:

Dom je stal na mestu današnjega parkirišča pri novem KC Semič. Žal mi ni znano, kdo je dom projektiral, saj je bil načrtovan zelo racionalno in funkcionalno. Glavni vhod v dom se je nahajal na SV strani (nasproti prvemu Iskrinemu stanovanjskemu bloku). Za vhodnimi vrati je bilo preddverje dvorane. Levo so iz preddverja vodila vrata v sanitarije, desno pa je bil prostor, v katerem so prodajali vstopnice za najrazličnejše predstave. V njem so lahko obiskovalci pred vstopom v dvorano malo poklepetali. Iz preddverja so vodile stopnice v zgornje nadstropje, kjer so se nahajali balkon za gledalce in prostori za predvajanje filmov.

V dvorano smo lahko vstopali skozi dvoja vrata, vendar so bila v uporabi navadno le leva. Na JV steni dvorane so se nahajala tri steklena okna. Z zunanje strani so bila zaščitena z lesenimi naoknicami, z notranje strani pa zagrnjena s težkimi zavesami. Tako se je dalo prostor popolnoma zatemniti sredi belega dne. V dvorani in na balkonu je bilo okrog 200 udobnih sedišč.

Oder je bil prostoren in kak meter dvignjen nad sedišči v parterju. Iz dvorane se je na oder dostopalo po stopnicah, ki so bile ob levi in desni steni dvorane. Glavni vhod na oder za nastopajoče pa je bil iz male dvorane skozi dvoja vrata. Oder so zastirali z dvema sprednjima zavesama in mnogimi ozkimi stranskimi zavesami in kratkimi stropnimi zavesami – sofitami, s katerimi se je dalo prilagajati velikost prizorišča. Dvorana in oder so bili opremljeni s številnimi lučmi in reflektorji.

Na odru se je nahajalo tudi veliko filmsko platno.

Iz dvorane so obiskovalci izstopali skozi vhodna vrata in dvoja stranska vrata na SZ delu doma (lepo so vidna na fotografiji).

Na isti strani doma so bila vhodna vrata v malo dvorano (dvojna: zunanja in notranja nihalna). Ta prostor je bil namenjen nastopajočim za pripravo na nastop in za počitek. Mala dvorana je imela svoje sanitarije.

Mala dvorana je bila namenjena tudi za razne sestanke, občne zbore društev, vajam za igre, likovne in druge razstave in druge prireditve.

V njej so bile vedno tudi krajevne volitve.

V začetku šestdesetih let je bil v njej je bil nameščen prvi semiški črno beli televizor, na katerem smo si krajani lahko ogledali skromne televizijske oddaje med katerimi je bilo veliko dolgih ''kratkih stank''.

Nad malo dvorano so bili prostori namenjeni stanovanju oskrbnika doma. V stanovanje so ob JZ zunanji strani doma vodile lesene stopnice (lepo vidne na fotografiji). Nekaj časa so bile v teh prostorih razne pisarne za krajevno upravo. V njih je našla zavetje tudi semiška knjižnica.

Mala dvorana je bila podkletena. Klet je služila shranjevanju kulis in drugih igralskih pripomočkov.

Pozneje je bila v kletnih prostorih znana semiška mlekarna, ki jo je vodil sirarski mojster Pustavrh.

Nazadnje je bila v manjšem prostoru peč na olje, ki je toplozračno ogrevala zgornje prostore doma. Pred tem so večjo dvorano ogrevali z dvema visokima kovinskima pečema na drva, v mali dvorani pa je bil lončen kamin na drva.

V večjem kletnem prostoru so si prizadevni in uspešni semiški strelci uredili avtomatsko strelišče za zračno puško.

Dejavnosti v domu:

V času delovanja doma jih je bilo toliko, da jih lahko naštejem le v telegrafskem stilu, pa bom še prav gotovo katero nenamerno izpustil: domače in tuje dramske uprizoritve, proslave, slovesnosti, praznovanja državnih in krajevnih obletnic, najrazličnejše slikarske in druge razstave, pevski zbori, orkestri, domače in tuje glasbene skupine, folklora, godba na pihala, nastopi slovenskih pesnikov, pisateljev in instrumentalnih virtuozov, predstavitve številnih knjig in pesniških zbirk, domačih avtorjev in tujih avtorjev.

Nastopale so najrazličnejše ''čarovniške'' skupine.

Posebno mesto so imele številne dobrodelne prireditve, veseli večeri; nekaj posebnega pa so bile družabne prireditve ''Pridite v vas'', na katerih se je imenitno predstavilo čez 200 občanov s področja celotne Občine Semič.

Prav posebno mesto pa si prav gotovo zasluži semiški kino. Prvi film so po drugi svetovni vojni predvajali v domu 28. 10. 1953. To je bil partizanski film Na svoji zemlji. Kino predstave so bile med Semičani zelo priljubljene in zelo dobro obiskane. S pojavom televizije pa se je začel obisk osipati.

V prostorih doma so potekale vaje za igre, vaje folkloristov, pevcev, glasbenih skupin. Na zborih občanov smo usmerjali občinsko in krajevno politiko.

Izobraževali smo se na najrazličnejših predavanjih.

V domu se je porajala tudi strankarska politika.

Skratka: Kulturni dom Jožeta Mihelčiča, je bil več kot 80 let (od leta 1921 do 2005) kulturno – prosvetno, izobraževalno in družabno središče semiške fare in semiške občine.

Vsi, ki smo ustvarjali semiško kulturo, v njej uživali, z njo živeli in o njej še nekaj vemo, odhajamo s hitrimi koraki. Zato bi bilo morda dobro, če bi se kdo od teh, ki danes skrbite za semiško kulturo, lotil temeljite raziskave delovanja semiškega prvega hrama kulture.

V poštev pridejo: Raziskovalna naloga o pomenu kulturnega doma za Semičane; Razstava fotografij, slik, ohranjenih predmetov, literarnih stvaritev in drugega v zvezi s kulturnim domom; Postavitev spominskega obeležja na mestu, kjer je stal prvi semiški kulturni dom …

Fotografijo Kulturnega doma Jožeta Mihelčiča (iz leta 2000) sem vzel iz videoposnetka Jožeta Krausa. Detajla SV in JZ fasade doma sta lepo vidna na fotografijah objavljenih na naših straneh 9. 1. 2021.

Vir: Semič v starih cajtih
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj