Semič v starih cajtih (62)

Tinca Stegovec, akademska slikarka, grafičarka, pedagoginja ter publicistka (Planina, Semič, 1927 – 2019).

Človek mora svojo vlogo, ki jo ima v življenju,

do konca odigrati, s svojo glavo misliti in tisto,

kar vidi, čuti, zabeležiti s kakršnimkoli sredstvom. To je tisto, kar je smisel življenja. (T. Stegovec)

Mesta, kraji in vasi nam ne ostanejo v spominu po prelepih zgradbah, pač pa po ljudeh, ki so se tam rodili, živeli ali delali, torej tam pustili košček sebe.

Tinca je bila rojena leta 1927 v stavbi osnovne šole na Planini pod Mirno goro. Oče Ivan je bil učitelj na tej šoli, že nekaj mesecev po njenem rojstvu se je družina preselila v Vače.

V življenju je pridobila odlično izobrazbo, študirala je slikarstvo na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu.

Poleg pedagoškega dela se je ukvarjala z likovno publicistiko. Sodelovala je na umetniških kolonijah doma in v tujini in za svoje delo je prejela več nagrad.

Njena dela prikazujejo zgodbe malih ljudi. Za časopis Delo je leta 2012 povedala: “Vsi so upodabljali srečne ljudi, ki gradijo ceste in proge, jaz pa sem vsak dan videla revščino.”

Bolj kot doma je bila cenjena v tujini, o tem priča objava njenega imena v knjigi The first five hundred (Prvih petsto), ki jo je izdal International Biographical Centre Cambridge, England.

Umetnica je knjigo poklonila Semiču, razstavljena je v vitrini Rastoče knjige.

Bila je ponosna na Belo krajino in na Belokranjce, posebej na Otona Župančiča. O tem pričajo tudi njena dejanja, saj je leta 2015 Belokranjskemu muzeju v Metliki podarila 52 grafik.

Leta 1990 se je za kratek čas vrnila na Planino z namenom da na platnu upodobi svoj rojstni kraj. Slika je ostala v Gozdarski koči. Kako veseli so bili obiska prebivalci Planine pa priča nastala pesem, katere avtor je Franci Janež:

POVABILO

Prelep poletni čas,

slikarka Tinca Stegovec

je prišla med nas.

Na hribčku pod vasjo Planina

svoj atelje si je postavila,

veliko razmišljala,

da to kraj bo pravi.

Gozdarji skrbno bdeli smo nad njo,

da ji v rojstnem kraju prijetno bo.

Podoba kraja zdaj je že nared,

izvolite jo gozdarji v vašo učilno vpet.

Zdaj tu, popotnik, ti postoj in se odpočij,

prekrasna slika naj ti da moči.

Hvala ti, Tinca, zdaj in

obišči nas še kdaj.

Prelep je tvoj rojstni kraj,

živel s teboj bo vekomaj.