Stara Metlika (200)

Sveti Miklavž

Piše: Alenka Mežnaršič.

Sveti Nikolaj ali Miklavž je živel v 4. stoletju in je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji, današnja Turčija. Bil je sin premožnih staršev in ko sta po smrti zapustila veliko premoženje ju je posnemal v njuni radodarnosti, razdelil je vse med reveže, sam pa postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki odločili, da bodo za škofa izbrali tistega duhovnika, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev. To je bil prav Nikolaj.

Tudi metliška cerkev je posvečena sv. Nikolaju. Ko sem bila še v Ljubljani mi je Miklavž prinesel zelo lepo slikanico o obutem mačku, ki pa, čeprav mi je potem žal niso dali v torbo s katero so me preselili v Metliko. Časi so se zelo spremenili in Miklavža so v nekaterih hišah opustili in njegovo mesto je prevzel dedek Mraz. V drugih se je Miklavžu priključil še dedek Mraz. V nekaterih tovarnah in podjetjih in v šoli je otroke obdaroval ob novem letu dedek Mraz s svojim spremstvom. Če je bilo podjetje bolje stoječe so tudi darovi bili bolj bogati. Otroci smo v šoli dobili pakete s pomarančami, bomboni takrat sem prvič videla tudi banane, ki jih nisem znala jesti, saj smo doma imeli le jabolka in hruške. Banane v tetinem sadovnjaku niso uspevale, učili pa se tudi nismo o njih. Doma je dokler mi je nosil Miklavž obvezno dodal še šibo. Rekli so, da porednim otrokom prinese šibo, pa vsi placki so jo dobili poleg ostalega. Sicer pa to ni bilo veliko bogastvo, pač pa lep običaj.

Miklavža so torej v novi Jugoslaviji odrinili in ustoličili dedka Mraza v skoraj enaki ali podobni postavi, le da ni bilo parkljev, bile pa so srnice, vile, škrati pa tudi druge prijazne živali, ki so ga spremljale na njegovi dolgi poti iz oddaljenega severa. Vsi so se veselo in razposajeno vozili na okrašenih saneh na tej dolgi poti. Miklavž pa je hodil peš z njim dobri angeli in hudobni vragi, ki so lovili tiste, ki čez leto niso ubogali. Seveda verni ljudje niso mogli takoj opustiti dobrotnika sv. Miklavža, doma je bil še vedno pričujoč, tudi med otroci. Toda zunaj so veljali drugi ukrepi in prepričanja. Kako otroke razveseliti in malo ustrašiti, pa so zmenile tri ženske, se preoblekle v Miklavža, angela in parklja. Hodile so od hiše do hiše, tam kjer so jih povabili, seveda so tudi nekaj prinesle in obdarile manjše otroke. Večji so tako in tako že vedeli, da darove prineseta mama in oče. Jih pa je malo s svojo verigo lovil vrag in jih hotel odnesti v pekel, da se popravijo in da bodo v naslednjem letu bolj pridni. In nekomu je to kot rečemo prišlo v nos, ko jih je videl in jih je šel prijaviti na policijo. Kaj hitro so prišli na Plac, lovili so jih prijeli pa ne. Potem se je izvedelo, da so imele šikaniranje v službi, vse so zanikale, dokazati jim niso mogli. Mislim, da je bil to zadnji metliški Miklavž, potem je prevladal dedek Mraz s svojim spremstvom.

Sedaj v novejšem času se jima je pridružil še Božiček in tako imamo tri dobre može v decembru, ki godujejo in staršem delajo sive lase, ker otroci hočejo biti od vseh obdarovani, brez izjeme. Prihajajo drug za drugim in prvi je že na vaših in mojih vratih.

Vsem Nikam, Nikom, Nikicam, Nikolajem, Miklavžem želim lep dan ob njihovem godovnem dnevu.