V kakšnem stanju so belokranjska zaklonišča?

Kljub srditim spopadom v Ukrajini, ne gre pričakovati, da se bo vojna vihra razplamtela tudi pri nas. A zagotovo je zdaj čas, da se vprašamo, kako je pri nas poskrbljeno za varnost, če bi morali ob alarmu, ki bi opozarjal na zračni napad, v zaklonišče. Zanimalo nas je v kakšnem stanju so zaklonišča v Beli krajini, kako je z njihovim vzdrževanjem in ali so po tolikih letih po osamosvojitveni vojni sploh še uporabna.

Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki. Praviloma se gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar tako, da s tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24-ih urah pripraviti za njihov prvotni namen - zaklanjanje.

Zaklonišča dopolnilne zaščite so namenjena uporabi do 24 ur in so namenjena zaščiti pred udarnim valom. Zaklonišča osnovne zaščite pa ščitijo tudi pred določenim sevanjem (zaščita pred RKBO), ker imajo vgrajene tudi filterventilacijske naprave. Zaklonilniki ščitijo uporabnike in zadržijo ruševine, namenjeni pa so za uporabo do 12 ur.

V črnomaljski občini šest zaklonišč starejše izdelave

V občini Črnomelj je šest zaklonišč, pet jih je v Črnomlju in eden na Vinici, v njih pa je prostora za 500 oseb. Vsa zaklonišča so bila izdelana v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Dvoje zaklonišč je že dalj časa zapuščenih. »V skladu z zakonom je zaklonišča dolžan vzdrževati njihov lastnik. Zaklonišča imajo dovoljenje za uporabo, ali pa so v fazi pridobivanja. Za zaklonišča, ki so v lasti Občine Črnomelj, smo ravno v postopku obnove potrdil,« so sporočili iz kabineta župana. Kot še pojasnjujejo, so zaklonišča v lasti ali upravljanju občine prazna, za tista, ki so v zasebni lasti, pa so lastnike pozvali, da sporočijo status zaklonišča.

V začetku marca se je s trenutnimi razmerami seznanil tudi črnomaljski občinski štab civilne zaščite. Pregledani so bili načrti zaščite in reševanja, sprejeti ukrepi ter izvedene aktivnosti za ustrezno pripravljenost v primeru potrebe izvajanja razdeljevanja tablet kalijevega jodida občanom. V skladu s pravilnikom o uporabi tablet kalijevega jodida so tablete za vse prebivalce Republike Slovenije, do vključno 40. leta starosti, iz državnih blagovnih rezerv shranjene v bolnišnicah in drugih zdravstvenih organizacijah. Občanom se razdelijo predhodnem sklepu vlade in odredbi poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije. Za celotno Jugovzhodno Slovenijo, torej tudi za vse tri belokranjske občine, se tablete kalijevega jodida hranijo v Splošni bolnišnici Novo mesto.

V Metliki eno (neprimerno) zaklonišče

Občina Metlika kot lastnica ne razpolaga z nobenim zakloniščem. Tega jim po predpisih tudi ni treba, saj je imela občina konec lanskega leta 8.446 prebivalcev, praviloma pa se v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci.

Sicer v občini obstaja zaklonišče podjetja Beti, ki se nahaja v spodnji etaži proizvodnega obrata, v njem pa je prostora za 200 oseb. Zgrajeno je bilo okrog leta 1978 , ko je bilo v Beti 1800 zaposlenih. Beti je kmalu po letu 2008 vložila vlogo za spremembo namembnosti zaklonišča, vendar zaradi prestrukturiranja podjetja, do realizacije ni prišlo.

Sedanja ocena stanja je pokazala, da zaklonišče od leta 2018 nima potrdila o primernosti, vsa oprema v njem pa je nefunkcionalna. »Zaklonišče ni bilo v uporabi za druge namene. Vendar pa ocenjujemo, da bi za vzpostavitev polne funkcionalnosti zaklonišča potrebovali večjo investicijo v posodobitev opreme in sistemov prezračevanja,« je povedala direktorica Beti Maja Čibej. Kot dodaja, je takšno stanje posledica vseh okoliščin preteklih let. Področje zaklonišč namreč ureja 12 zakonskih in podzakonskih aktov, kot manjše podjetje pa nimajo kapacitet, da bi vse to preučili.

V Semiču dve zaklonišči in zaklonilnik

V semiški občini imajo dve zaklonišči osnovne zaščite na Vajdovi ulici (v lasti Iskre Semič) in na Črnomaljski cesti (šest solastnikov) ter zaklonilnik na Metliški cesti (15 solastnikov). Slednja dva so predstavniki občine pred kratkim tudi pregledali. »Po laičnem pregledu ugotavljamo, da tudi zaklonišče na Črnomaljski cesti 2 ni ustrezno kategorizirano in bi bila zanj bolj primerna kategorizacija zaklonilnik. Tudi pri zadnjem kontrolnem pregledu v letu 2004 so bile ugotovljene pomanjkljivosti, zaradi česar potrdilo o primernosti ni bilo izdano. Pomanjkljivosti lastniki niso odpravili, so pa povezane z velikimi stroški. Predvidevamo, da bodo lastniki za to zaklonišče podali vlogo za prekategorizacijo v zaklonilnik,« so sporočili z Občine Semič. Ob tem dodajajo, da sta zaklonilnika na Metliški in Črnomaljski cesti prazna in v solidnem stanju. Za osnovno kratkotrajno zaklanjanje bi ju po njihovem lahko usposobili v dokaj kratkem času, vendar je to povezano tudi s stroški, ki bremenijo lastnike.

Glede stanja zaklonilnika na Vajdovi ulici s strani Iskre na občini doslej niso prejeli nobenega odgovora, zato trenutnega stanja objekta ne poznajo. Zadnji kontrolni preizkus je bil izveden leta 2002 in takrat je bilo izdano potrdilo o primernosti.