Valentinovo - dan zaljubljenih skozi čas

Dan zaljubljenih, kakor se je v zadnjih letih poimenovan 14. februar je praznik godovanja svetega Valentina.

Sveti Valentin, duhovnik in mučenec iz 3. stoletja, je zavetnik zoper najrazličnejše bolezni. Je tudi vremenski zavetnik, saj ljudski pregovor pravi: ''Sveti Valentin ima ključ do korenin'', kar nakazuje na ponovno rojstvo narave in plodnosti, po zimskem mirovanju. Povezava tega letnega času z ljubeznijo in plodnostjo izvira že iz antike. V koledarju iz Aten je bil mesec Gamelion, danes bi bil to čas od sredine januarja do sredine februarja, posvečen sveti zvezi Zevsa in Here.

V časih starega Rima se je med 13. in 15. februarjem odvijal praznik Lupercalia, ki je pomenil očiščenje, iz katerega izvira zdravje in plodnost. Za ta festival se je uporabljalo tudi ime Februa, ki se nato razširi v poimenovanje celotnega meseca. Na praznik Lupercusa, ki je predstavljal tudi boga plodnosti, so svečeniki izvajali obred očiščenja. Kozo, ki velja simbol plodnosti, so obredno darovali bogovom, nato pa z njeno kožo obhajali po mestu. Verovalo se je, da naj bi bile mlajše ženske, katere bi se dotaknile kozjega kožuha, bolj plodne, hkrati pa bi tudi porod potekal veliko lažje.

Praznik sv. Valentina kot dneva zaljubljenih je razglasil papež Gelasius leta 469, da bi s tem nekako prikril praznik Lupercalij. Šega obdarovanj in izkazovanja ljubezni na ta dan se je nato bolj razširila v času visokega srednjega veka med 9. in 13. stoletju, ko se je izoblikovala misel o romantični ljubezni. V zahodnem svetu so si tako že od 14. stoletja dalje na ta dan zaljubljeni medsebojno pošiljali ljubezenska pisma.

S sodobnimi oblikami razvoja tiska se je od 19. stoletja praksa ročnega pisanja ljubezenskih pisem spremenila. Vse pogosteje so jih zamenjale množično tiskane raznobarvno okrašene voščilnice. Na globalni ravni naj se bi tako za valentinovo poslalo kar milijardo valentinovih voščilnic.

V Sloveniji se je današnje dojemanje valentinovega, kot predvsem potrošniškega praznika zaljubljenosti, pričelo razvijati v 90. letih 20. stoletja po zgledu tujih komercialnih vplivov iz zahoda, predvsem Amerike. Pred tem časom je sv. Valentin veljal kot eden od vremenskih zavetnikov, vezan na ponovno pomladansko prebujanje narave. Kot praznik zaljubljenosti se je na Slovenskem tradicionalno praznovalo predvsem na gregorjevo, 12. marca. Na ta dan pravimo, da se ptički ženijo. O tej tematiki pa več v naslednjem prispevku v mesecu marcu.