Velika sobota

Danes je velika sobota. Ta dan se dopoldne običajno barva pirhe, te pa se skupaj z drugimi tradicionalnimi jedmi naloži v košaro in odnese k blagoslovu (»žegnu«) v najbližjo cerkev.

O pripravi velikonočne košare je slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar zapisal:

»Velika sobota, vse pomito, vse pometeno. Na javorovi mizi je pogrnjen bel prt. Na prtu pisan jerbas. Otroci stoje okrog mize. Mati prinaša: najprej velik kolač. Ves rumen je kot pšenično polje. Stavi ga prvega v jerbas. To je spomin Krisusove trnove krone. On trnovo krono, mi sladko pogačo. Bog bodi zahvaljen za svojo sveto krono. Nato prinese pet pirhov. To so petere bridke rane Jezusove. Pet kapelj njegove svete krvi. Sveta kri, bodi počaščena »stotavžentkrat«! Za obod jerbasa zatakne tri korenine hrena. Lejte otroci, to so strašni žeblji, s katerimi so pripeli Zveličarja na križ. Kadar ste hudobni in me žalite, z vsakim grehom kakor s kladivom udarite vnovič na žebelj, da križate Kristusa. In nato zadehti pleče in gnjat. Otroci, ki niso cele tedne okusili mesa, se dvignejo na prste. Tudi meso bo blagoslovljeno, ker pomeni jagenjčka, samega Jezusa, ki je bil za nas zaklan. Jerbas je napolnjen. Mati ga rahlo zagrne s čipkastim prtičem, ki je ob obodu poln šopoteljnov. Tako stoji jerbas na mizi! Sama lepota in sama skrivnost ga je. Družina še stoji, ga gleda in molči. Mati – svečenica – je dokončala obred, njene besede še spokojno plavajo nad jerbasom. Svete so. Božje so.«

Blagoslov jedi, vode, ognja in prisotnih ljudi ni le krščanski obred, gre gotovo tudi za ohranjanje stare tradicije in običajev povezanih s tem praznikom: priprava jedi, pisanje pisanic in barvanje pirhov, druženje…

Blagoslovljene jedi naj bi po tradiciji zaužili šele na sam praznik velike noči, torej v nedeljo pri zajtrku, ko se ljudje vrnejo od svete maše.

Naj toplina, ljubezen in sreča napolnijo vaš dom.

Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike ter vse dobro, Vam želi »ekipa« z Mirne gore.